Logo papeževega obiska
Papež septembra v Baltske države
Svet Marjana Debevec
Vatikan je objavil uradni program papeževega obiska v baltskih državah med 22. in 25. septembrom. Sveti oče bo obiskal Litvo, Latvijo in Estonijo. Štiridnevno potovanje ga bo popeljalo v najpomembnejše baltsko Marijino svetišče Aglona ter v prestolnice Vilno, Rigo in Talin. Kot prvi papež v zgodovini bo Frančišek obiskal mesto Kaunas v Litvi. Med njegovim 25. potovanjem v tujino so predvidena tri bogoslužja, dve množični ekumenski srečanji ter srečanje z mladimi, sodelavci človekoljubnih ustanov in državnim vrhom vseh treh dežel. V Vilni bo papež obiskal »Muzej zasedbe in boja za svobodo« in v njem molil.
Državni predsedniki in katoliški škofje Litve, Latvije in Estonije so Frančiška povabili na obisk ob 100. obletnici ustanovitve svojih držav. Tri baltske države je doslej kot edini papež leta 1993 obiskal Janez Pavel II.
Papež Frančišek bo potovanje k Baltiku začel v soboto, 22. septembra v Litvi. Prvi del obiska bo namenjen predstavnikom oblasti, drugi del pa mladim. V Litvi bo ostal tudi v nedeljo, kjer bo osrednji dogodek sveta maša.
24. septembra bo Frančišek odpotoval v latvijsko prestolnico Rigo, kjer bo poleg srečanja z oblastmi v središču obiska ekumensko srečanje v evangeličansko-luteranski stolnici.
Po kosilu bo papež s helikopterjem poletel proti Marijinem svetišču Aglona, kjer bo obhajal slovesno bogoslužje, vrhunec njegovega obiska ob Baltiku. Bazilika v Agloni je svetišče, ki že od 19. stoletja privlači vernike iz Baltskih držav, Belorusije in Rusije, zato ima tudi neobičajen naziv »mednarodnega svetišča«. Kot zanimivost naj povemo, da latvijski parlament je letošnji 24. september razglasil za praznični dan, da se bodo verniki lahko brez težav udeležili dogodkov ob papeževem obisku.
Zadnji dan potovanja, 25. september, je namenjen Estoniji. Tudi tu bo v ospredju veliko ekumensko srečanje, ko bo v luteranski cerkvi nagovoril mlade različnih veroizpovedi.
Omenimo še nekaj statističnih podatkov. V Litvi se je med popisom prebivalstva leta 2011 77 odstotkov prebivalcev izreklo za katoličane. V Latviji uradnih statističnih podatkov nimajo, po približnih ocenah naj bi bila katoliška Cerkev s približno 20-odstotnim deležem prebivalstva za evangeličansko-luteransko Cerkvijo druga najmočnejša verska skupnost v državi. Večina Estoncev ne pripada nobeni veroizpovedi, večina kristjanov v najsevernejši baltski republiki pa je pravoslavnih. Le približno 5.000 Estoncev se izreka za katoličane.
