Škodljive posledice pretirane rabe ekranov

Slovenija | 12.06.2018, 13:58 Nataša Ličen

Digitalne tehnologije (pametni telefoni, tablice, računalniki, igralne konzole in podobno) nam olajšajo življenje, delo in učenje ter nam služijo za zabavo in razvoj kreativnosti. Zato je prav, da jih spoznamo in razvijemo spretnosti za njihovo uporabo. Zaradi privlačnosti vsebin, enostavne uporabe in dostopnosti pa mladi pogosto preveč svojega prostega časa preživijo pred ekrani. Starši jim na tem področju pogosto nismo dober zgled.

Prekomerno sedenje pred ekrani (predvsem zaradi uporabe spletnih vsebin) pušča pri posamezniku negativne fiziološke in psihološke posledice, ki se jih velikokrat niti ne zavedamo; od povečanja tveganja za nastanek kroničnih nenalezljivih bolezni, kot sta prekomerna telesna teža in debelost, do razvoja simptomov zasvojenosti, ki jo je potrebno zdraviti. Na Društvu za zdravje srca in ožilja Slovenije so prepričani, da je primarna preventiva osveščanje znotraj družine, ki postavi pravila uporabe tehnologije in del prostega časa nameni skupnim aktivnostim, ki niso vezane na ekrane.

Zato so na Društvu za zdravje srca in ožilja Slovenije pripravili novinarsko konferenco, na kateri je beseda tekla o prekomerni uporabi ekranov med mladimi, ki bi lahko vodila tudi v razvoj zasvojenosti. Četudi se ne razvije zasvojenost od npr. določenih spletnih vsebin, pa tudi prekomerna in brezciljna uporaba ekranov prinašata negativne fiziološke in psihološke posledice za posameznika. Društvo za srce preko številnih projektov že leta deluje preventivno na področju sedenja. Letos pripravljajo program, s katerim bodo osnovnošolce in njihove starše osveščali o varnejši in odgovornejši uporabi spletnih vsebin ter posledicah prekomerne rabe ekranov. Vse družine pozivajo k vpeljavi Tedna brez ekranov, v katerem družinski člani preživljajo prosti čas brez uporabe televizije, mobilnih telefonov, računalnikov, tablic in drugih oblik ekranov.

Nataša Jan, direktorica Društva za zdravje srca in ožilja Slovenije in vodja projekta »Recimo NE odvisnosti«, je povedala, da sedeč način življenja povzroča mnoge zdravstvene težave in kronične nenalezljive bolezni, pri katerih je najbolj izpostavila prekomerno telesno težo in debelost, problem, ki ga Društvo za srce naslavlja že leta. Prekomerna telesna teža in debelost sta le vrh ledene gore, saj povečata tveganje za nastanek bolezni srca in ožilja, sladkorne bolezni tipa 2, osteoporoze in drugih. Poleg debelosti pa prekomerna uporaba ekranov vpliva tudi na vid, spanje in našo pozornost.

O fizioloških posledicah na telo, ki jih prinaša pretirana uporabe ekranov, je doc. dr. Primož Kotnik, dr. med, specialist pediater, ki predava na Medicinski fakulteti, Univerze v Ljubljani (Katedra za pediatrijo) in dela na Kliničnem oddelku za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni na Pediatrični kliniki, UKC Ljubljana, povedal: »Debelost in zapleti debelosti so več-vzročno pogojeni. Ob genetskih in epigenetskih dejavnikih ima zelo pomembno vlogo naše okolje. Večja izpostavljenost ekranom je povezana z večjo telesno nedejavnostjo in slabšim fitnesom, močan svetlobni vir pa ima tudi neposredni učinek na naš hormonski status. Predvsem izpostavljenost ekranom v večernem času (pred spanjem) je povezana z zmanjšano kakovostjo in dolžino spanja, debelostjo in zapleti debelosti. Omejitev časa, ki ga otroci preživijo nedejavno, tudi pred ekrani, pod 2 uri na dan in ne-izpostavljenost ekranom vsaj 1 uro pred spanjem tozadevno predstavljata pomembni intervenciji.«

Spletne vsebine vplivajo tudi na duševno zdravje mladih, saj v veliki meri krojijo njihovo razumevanje sveta, odnosov ter vplivajo na samopodobo in čustvovanje. Mladostniki do spletnih vsebin pogosto pristopajo nekritično in jih zamenjajo za realnost. Kar pomislimo na filtrirane podobe na socialnih omrežjih, video zgodbe, ki prikazujejo brezskrbno življenje.

Sašo Kronegger, socialni pedagog in mladinski delavec, pojasnjuje, da digitalne tehnologije nudijo veliko več možnosti za razvoj kreativnosti, kot kadarkoli prej. Na primer, včasih je bilo potrebno za dobro fotografijo ali filmski posnetek veliko drage opreme, danes to lahko opravimo s telefonom, ki je večini pri roki. Vendar je mlade potrebno poučiti tudi o vplivu, ki ga imajo vsebine nanje in o varnejših in primernejših načinih uporabe spleta. Pomemben je razvoj kritične pismenosti in postavljanje meja. Kronegger je omenil, da so družbena omrežja (Facebook, Instagram, Snapchat, idr.) privlačna in hkrati vir frustracij. »Odzivi drugih na naše objave na družbenih omrežjih sprožajo ugodje. Mladi, ki odraščajo z nizko samopodobo, pogosto iščejo samopotrditve izven sebe. Posameznikovo pričakovanje odzivov na omrežju sproža občutek ugodja. Ker mladi želijo ta občutek ugodja ohranjati in podaljševati, gredo včasih čez meje lastnih vrednot in varne uporabe spleta.«

Seveda digitalne tehnologije same po sebi niso škodljive. Danes so nujne, vendar jih je potrebno uporabljati z razmislekom, predvsem pa poskrbeti, da za uporabnika nimajo negativnih posledic. Zato je Društvo za zdravje srca in ožilja Slovenije v sodelovanju s Sašom Kroneggerjem razvilo preventivni program , katerega namen je razvoj odgovornega vedenja na spletu, tako z vidika količine uporabe, kot tudi varnosti sebe in drugih. Program je namenjen učencem 7. in 8. razreda osnovne šole in njihovim staršem. Spoznanja bodo podana skozi interaktivne delavnice, ki razvijajo kritično pismenost in kreativno razmišljanje. Poseben poudarek bo namenjen vsebinam, s katerimi se mladi srečujejo na spletu. Program obsega 6 srečanj za osnovnošolce ter posebno srečanje namenjeno njihovim staršem. Staršem bomo predstavili predloge, kako v družini vzpostaviti okolje za varno in uravnoteženo uporabo ekranov.

Društvo za srce je predstavilo tudi pobudo, imenovano »Teden brez ekranov«, katere cilj je, da posamezniki ali družine izberejo vsaj en teden v letu, ko bodo svoj prosti čas preživeli brez ekranov. Cilj tedna brez ekranov je posvetiti več pozornosti interakcijam v družinskem okolju in spodbujanje aktivnega preživljanje prostega časa.

Darija Cvetko, strokovna sodelavka na Društvu za srce pojasnjuje: »Ne gre za to, da tehnologije z ekrani sploh ne bi uporabljali ves teden. V tednu brez ekranov bomo še naprej računalnike, tablice, telefone uporabljali v službi in v namene izobraževanja ter verjetno tudi časovnega usklajevanja. Po opravljenih naštetih obveznosti (npr. v popoldanskem času) pa se bomo trudili popolnoma odmakniti od tehnologije z ekrani. Zdi se preprosto, vendar bo za tiste, ki veliko prostega časa preživijo pred ekrani, predstavljalo svojevrsten izziv. To je eden od ciljev pobude, premislek, koliko časa posvetimo vsebinam na ekranu, v kolikšni meri in zakaj so nam te vsebine tako pomembne ter ali bi lahko ta čas porabili bolj osmišljeno. Želimo si, da teden brez ekranov postane vsakoletna stalnica.«

Društvo za srce vabi, da si več o Tednu brez ekranov preberete na spletni strani http://zasrce.si/teden-brez-ekranov/, kjer boste lahko prebrali, kakšna je razlika med prekomerno uporabo ekranov (predvsem spleta in spletnih vsebin) in zasvojenostjo s spletnimi vsebinami, o metodah, kako zmanjšati prekomerno uporabo ekranov in simpatičnih idejah, kaj početi v prostem času. Vabljeni k razvijanju kritičnega razmišljanja.