Dosežen dogovor o migracijah
Svet
Voditelji 28 članic EU so danes v Bruslju po maratonskih in kaotičnih pogajanjih le dosegli dogovor o migracijah. Novico je po Twitterju sporočil predsednik Evropskega sveta Donald Tusk. Neuradni viri sicer to noč ocenjujejo zlasti kot izraz politične volje za skupno rešitev in izpostavljajo, da bo potrebnega še veliko dela.
"Voditelji EU28 so se dogovorili o sklepih, vključno z migracijami," je tvitnil Tusk po devetih urah migracijske razprave.
Avstrijski kancler Sebastian Kurz, ki je razpravo opisal kot "dolgo in težko", je izpostavil, da je prvič dosežen dogovor o centrih za obravnavo migrantov zunaj EU in da bodo lahko članice prostovoljno vzpostavile centre tudi znotraj unije.
Da bi uničili poslovni model tihotapcev migrantov in tako preprečili tragične smrti, je nujno odpraviti spodbude za odločitev za nevarno potovanje, kar terja nov pristop do izkrcanja ljudi, ki se jih reši na morju, piše v sklepih. V tem kontekstu voditelji pozivajo k hitri preučitvi "koncepta regionalnih platform za izkrcanje", v tesnem sodelovanju z relevantnimi tretjimi državami ter uradom ZN za begunce in Mednarodno organizacijo za migracije. Na ozemlju EU bo za rešene ljudi treba poskrbeti na podlagi skupnih prizadevanj, s premestitvijo v "nadzorovane centre" v članicah unije, a le na prostovoljni osnovi in ob zagotovitvi hitre obravnave s ciljem razlikovanja med nezakonitimi migranti, ki se bodo morali vrniti, in tistimi, ki potrebujejo zaščito, za katere bo veljajo načelo solidarnosti, še piše v sklepih. Vsi ukrepi v kontekstu teh nadzorovanih centrov, vključno s premeščanjem in preseljevanjem, bodo na prostovoljni podlagi, a ne da bi to vplivalo na dublinsko reformo. Kot je razumeti, vprašanje spornega stalnega mehanizma obveznih kvot v okviru azilne reforme torej še ostaja odprto.
Italijanski premier Guiseppe Conte, ki je takoj o prihodu zapretil z vetom in nato zaradi migracij blokiral vse druge sklepe, je zadovoljen. Poudaril je, da se je danes rodila bolj odgovorna in solidarna Evropa ter da Italija ni več sama.
Tudi nemška kanclerka Angela Merkel je optimistična in pozdravlja dogovor. Voditelji so se po njenih besedah dogovorili o močnejšem nadzoru gibanja prosilcev za azil znotraj unije. Znova je izpostavila, da noben prosilec za azil ne more sam izbrati države EU, kjer bo zaprosil za zaščito.
V pomoč Merklovi, ki mora za obstoj svoje vlade doma prepričati, da unija učinkovito ukrepa za zajezitev sekundarnih migracij v Nemčijo, so voditelji pozvali, naj članice tesno sodelujejo za zajezitev sekundarnih gibanj prosilcev za azil ter sprejmejo vse potrebne notranje zakonodajne in administrativne ukrepe. Nemčija je že v stiku z več članicami glede "administrativnih dogovorov" za zajezitev teh gibanj, kar sproža skrbi, da bi to lahko vodilo v oblikovanje mini schengna.
Da je dosežen "dober kompromis", je ocenil tudi poljski premier Mateusz Morawiecki, ki je izpostavil dogovor o premeščanju na prostovoljni podlagi.
Francoski predsednik Emmanuel Macron pa je poudaril, da je dogovor plod skupnega dela in da je evropsko sodelovanje prevladalo nad nacionalnimi odločitvami.
Pogajanja so bila po neuradnih navedbah zelo kaotična, šlo je za mikrousklajevanje besed, a vzdušje naj bi bilo konstruktivno. Sprejeti sklepi so sicer po neuradnih ocenah predvsem nadaljnje usmeritve za reševanje migracijske problematike in ne toliko konkretne rešitve.
