Dan državnosti 2018 v Buenos Airesu
Dan državnosti v Buenos Airesu
Slovenci po svetu | 23.06.2018, 15:24 Matjaž Merljak
V cerkvi Marije Pomagaj v Slovenski hiši v Buenos Airesu v Argentini je bilo v soboto, 16. junija 2018, praznovanje dneva slovenske državnosti in slovo od maturantov, skupine Rast 47.
Cerkev je bila polna prav do zadnjega kotička. Dvojno vabilo je privabilo veliko število rojakov. Mlajši in starejši smo se prvo zbrali v naši cerkvi, da smo se zahvalili in prosili za domovino, istočasno pa prosili božji blagoslov za mlade, ki kmalu odhajajo na pot.
Daritev je vodil delegat dr. Jure Rode, ki je v svojem nagovoru poudaril svetle in temne strani slovenske zgodovine. Sveto mašo so s petjem popestrili mladi abiturienti, ob spremljavi kitar in drugih instrumentov. Z navdušenjem so jim sledili vsi navzoči, med katerimi so bili poleg učencev in profesorjev Srednješolskega tečaja ravn. Marka Bajuka ter sorodnikov in prijateljev abiturientov tudi predstavniki naših slovenskih domov in organizacij in pa veleposlanica Republike Slovenije, Jadranka Šturm Kocjan.
Po sveti maši smo se za trenutek ustavili pred spomenikom naših padlih, pred katerega je po minuti spoštljivega molka predsednik Zedinjene Slovenije, Jure Komar, v imenu vse slovenske skupnosti položil šopek rdečih nageljev.
Vstopili smo v dvorano škofa Rožmana in tam pričakali slovesni prihod zastav, ki so jih nosili učenci 4. letnika tečaja: argentinske, slovenske in evropske. Po argentinski navadi smo nato zapeli obe državni himni: argentinsko in slovensko.
Napovedovalka Angelika Smole Selan je pozdravila vse navzoče, med njimi predvsem delegata dr. Jureta Rodeta, predsednika Zedinjene Slovenije Jureta Komarja, veleposlanico Republike Slovenije Jadranko Šturm Kocjan ter ostale predstavnike domov in organizacij naše skupnosti.
Sledila so voščila ob 27. obletnici slovesne razglasitve samostojnosti Republike Slovenije. Predsednik naše krovne organizacije Zedinjena Slovenija, Jure Komar, je v svojem nagovoru poudaril: “Čeprav je naša Slovenija po površini med manjšimi državami, se je v tej kratki dobi zelo dobro pokazala, posamično in kot narod. A moramo paziti na današnje relativistične in materialistične teorije, ki so se tudi v naši domovini razlile; naša dolžnost je ohraniti vrednote, ki so nam jih podali naši starši, ki jih je slovenski narod ohranjal skozi stoletja. Kajti brez vrednot je težko najti pot v tem svetu, ki postaja vsakič manj človeški…”
Navzoče je pozdravila tudi veleposlanica Republike Slovenije, Jadranka Šturm Kocjan. Povedala je, da čeprav je Slovenija mlada država, so že v daljni Karantaniji naši predniki izvajali prve oblike demokratičnega življenja. Pred kratkim so bile v Sloveniji volitve in prav te dni se bo tam sestavljala nova vlada, ki jo bomo morali vsi državljani sprejeti, kakršna pač že bo.
Oba govornika sta priložnost izkoristila tudi za pozdrav mladim petošolcem, z željami po lepem in bogatem potovanju v domovino njihovih dedov.
V tišini smo pozdravili zastave, ki so zapustile dvorano. Tako smo v svečanem in spoštljivem duhu obeležili 27. obletnico samostojnosti Republike Slovenije.
Zedinjena Slovenija
Poslovilni večer RAST XLVII
Po zaključku obeležitve dneva slovenske državnosti in slovesnem odhodu zastav se je svečano vzdušje v dvorani Škofa Rožmana kar hitro spremenilo. Sceno so prevzeli mladi petošolci Slovenskega srednješolskega tečaja ravn. Marka Bajuka, ki se čez slabih 10 dni odpravljajo v Slovenijo.
Na oder je prvi stopil Luka in žvižgal, zatopljen v melodijo. Kmalu so se mu pridružili ostali sošolci in začela se je njihova predstava. V Cankarjevih besedah so nam najprvo opisali lepote Slovenije – dežele, ki jo sami ljubijo od vedno: to je kraj, na katerega je Bog stresel vse mogoče lepote in ga blagoslovil z besedami “Tod bodo živeli veseli ljudje!”.
V poteku programa so se spomnili svojih otroških let v slovenski družbi in nam v spomin nanje zapeli Kekčevo pesem. Srednješolska leta so nam opisali s Kuntnerjevo poezijo “Jaz te imenujem mati”; dvojno pripadnost dvem domovinam v plesu, ki združuje slovensko kolo in argentinski “Carnavalito”; ljubezen do Boga pa v pesmi “Pričeval ljubezen bom”.
Višek njihovega programa pa je bila nedvomno pesnitev, ki je bila spisana prav posebej zanje: poezija Martina Sušnika, ki jim je v mesecih vaj počasi a močno prirasla k srcu in so jo znali povedati glasno, prepričano, z veseljem. Moč in ritem ji je dodajala še spremljava glasbe. Postala je njihova osebna izkaznica!
Kot skoraj ne more biti drugače so svojo predstavitev zaključili s pesmijo. Izbrali so Marjana Buniča “Slovenija, zavetje mojih sanj”, pesem Sloveniji ob 25-letnici. Dve kitari, ukelele in perujski “cajón”, ter že klasična “zastava”, ki so jo mladi sami ustvarili in izdelali za potovanje, so skupaj z vsemi 27 mladimi glasovi postavili lep okvir zaključku tega kulturnega programa, s katerim se bo skupina predstavila v Sloveniji.
Sledil je pozdrav ravnatelja tečaja Štefana Godca, ki je mladim med drugim povedal tako: “Potovanje je za vas enkratna priložnost, da se soočite s tem, kar ste. Prav posebno za tiste, ki boste prvič v Sloveniji in, zakaj pa ne, tudi za tiste, ki ste že kdaj tam bili. Ne potujete na katerikoli cilj. Lahko bi se reklo, da romate na kraj, iz katerega izhajajo vaši stari starši. Če boste znali prisluhniti, boste mogoče tudi v sebi začutili klic pripadnosti. Mogoče boste tudi doživeli občutek, da ste tam, v Sloveniji, pa čeprav tako daleč, doma. Mogoče boste dosegli, da ne le razumete, temveč, in predvsem, čutite, kaj je biti Slovenec.” Mladi so ga pozorno poslušali, kot verjetno malokrat v učilnici!
V imenu staršev jim je izrekla poslovilne besede Pavla Petek Zupanc: “Pričakovan čas je že tu! Uživali boste skupno potovanje! A to ni navadno potovanje. Obiskali boste prelepo Slovenijo, ljubo domovino starih staršev. Občudujte, uživajte, z odprtim srcem, delajte dobro. Srečni in veseli bodite; družbi v pozornost in pomoč!”.
Sledile so zahvale, ki jih je v imenu petošolcev in njihovih družin izrekla napovedovalka: za pripravo Almanaha pod imenom “Argentina v naravi in kulturi”, ki ga bodo ponesli v Slovenijo, prof. Marti Petelin in vsem sodelavcem; Martinu Sušniku za izvirno pesnitev; Maruči Zurc in Marjani Fantini za pripravo programa; Andrejki Selan Vombergar za pomoč pri pevskih vajah ter Alešu Šucu, ki je osvetlil oder in dvorano.
Končno pa še zahvala vsem trem spremljevalcem, ki so sebi in svojim družinam vzeli čas, da bodo skupaj z mladimi potovali v Slovenijo, jih vodili in varovali: Mirjam Mehle Javoršek, Andrejka Selan Vombergar in Niko Puntar.
Za zaključek spet pesem, bučno ploskanje in praznovanje mladih na odru. Kot je zanje značilno: skupina v velikem, močnem objemu!
Njihovo veselje je nalezlo vse obiskovalce, ki so večer podaljšali tja do polnoči, ob bogati domači postrežbi družin petošolcev.
Srečno pot, RAST XLVII!
Vaše družine