V spomin Angeli Budja

Slovenci po svetu | 14.05.2018, 07:54 Matjaž Merljak

V krogu svojih najdražjih na Švedskem je 16. aprila 2018 v 102. letu starosti za večno zaspala Angela Budja. Njena poslednja želja je bila, da bi bila pokopana ob možu na pokopališču pri Mali Nedelji. V domačo zemljo so jo položili pred dnevi, 11. maja.

Mama Angela Budja, rojena Bohanec, je zagledala luč sveta 28. aprila 1916 v vasi Godemarci, župnija Mala Nedelja. Ob njenem rojstvu je na soškem bojišču divjala prva svetovna vojna. Doživela je kraljevino Srbov Hrvatov in Slovencev (op. nekaj mesecev je bila najprej Kraljevina Slovencev Hrvatov in Srbov), t. i. Kraljevino SHS leta 1918.  Leta 1929 je nastala kraljevina Jugoslavija. Leta 1935 se je poročila z Avgustom Budjo. Angela je bila najstarejši otrok Bohančevih. Nato se jih je rodilo še 11, dva sta umrla kot dojenčka. V zakonu Budjevih se je rodilo šest otrok, od katerih sta tudi dva umrla kot majhna. Po drugi svetovni vojni je Angela doživela še Socialistično federativno republiko Jugoslavijo in komunizem, ki je družino Budjevih neprijetno zaznamoval. Očeta so vrgli v zapor. V času ko je bil zaprt, je morala sama skrbeti za otroke. Poleg svojih treh, je skrbela še za nekatere mlajše brate in sestre, kajti mama Alojzija Bohanec jim je umrla 1939. leta, stara komaj 45 let. Zaradi neugodnih družbenih razmer se je vsa družina Budjevih v 60-ih letih prejšnjega stoletja drug za drugim izselila in si ustvarila svoj novi dom na Švedskem. Oče Avgust Budja je umrl leta 1987. Ni mu bilo dano dočakati tako zaželene samostojne Slovenije, o čemer so mnogi pravi Slovenci sanjali. Tudi mamika si ni mogla predstavljati, da bo Slovenija postala samostojna, a je to samostojnost vseeno doživela. Potem, ko je ostala vdova, je izmenično živela in pri kateri od hčera na Švedskem.

Leta 2016 sta skupaj s slovenskim dušnim pastirjem skupaj praznovala 160 let, najprej z zahvalno sv. mašo prvo nedeljo v aprilu v Landskroni. Po sv. maši pa je bilo slovensko praznovanje, ki so jima ga pripravile hčere Gabrijela, Avguština in Olga s svojimi otroki, vnuki in vnukinjami ter so se ga udeležile vse generacije, ki jih je bilo kar pet. Tudi rojaki iz Landskrone in okolice so se udeležili zahvalne sv. maše ter samega praznovanja, kje se je pelo, nazdravljalo slavljencema in kjer so bili gostje postreženi s tortami, na kateri je bila številka 100 in na drugi tudi številka 60. Sama slavljenka mamika Angela je ob 100. rojstnem dnevu 28. aprila 2016 dobila pozdravni telegram in čestitko za tako visok jubilej od kraljevega para, kralja Karla XVI Gustafa in kraljice Silvie. V krogu domačih pa so slavljenko praznovali na njen rojstni dan, kjer se je zbralo okoli 100 ljudi.

Pesem, veselje, ki se prelivata skozi slovensko prleško vernost, vse to je mamika živela in pričala s svojo pokončno hojo za Kristusom skozi vse življenjske preizkušnje, ki jo niso zlomile, ampak naredile še močnejšo. Svojim hčeram sta z očetom podarila veselje do petja, saj so bile Trio sester Budja veliko let zelo aktivne na področju petja in so tako posnele veliko pesmi na razne CD-je. Prav tako so nekaj časa ustanovili in pridno vadili ter posneli CD z zborom, kjer so na CD posneli slovenske in švedske pesmi. Hvala tudi mamiki za vzpodbujanje pri tem projektu.

V vsem svojem aktivnem življenju je bila cerkvena pevka. Za petje je navdušila tudi vse svoje potomce in jim s pesmijo v srcu pomagala živeti človeka in kristjana vredno življenje.

V krogu svojih najdražjih je zaspala 16. aprila 2018 v 102. letu starosti. Njena poslednja želja je bila, da bi bila pokopana ob možu na pokopališču pri Mali Nedelji. Večkrat je bila deležna bolniškega maziljenja, še večkrat je bila presrečna, ko ji je duhovnik prinesel sv. obhajilo na dom. In tisto, kar je za kristjana najpomembneje ob koncu zemeljskega romanja, bila je deležna poslednjega maziljenja ali svete popotnice.

Njeni domači, prijatelji, sosedje ter rojaki iz Landskrone in Helsingborga so se od mamike poslovili s sv. mašo na šesto velikonočno nedeljo, ki pa je tudi prva nedelja v mesecu, ko se rojaki zbirajo pri slovenskem bogoslužju v Landskroni ob 12.30. Tako je bila cerkev enkrat spet polna in petje slovenskih velikonočnih in Marijinih majniških pesmi je spet enkrat zadonelo. Srečanje pri oltarju je bilo ena sama zahvala za tako dolgo, bogato in pričevalno mamikino življenje. Od nje so se zadnjikrat poslovili v cerkvi pri Mali Nedelji 11. maja letošnjega leta, kakor je želela biti tudi na ta način združena s svojim možem Avgustom. Bogu hvala!

Počivaj v miru ob svojem ljubljenem soprogu!

hči Gustika Bencek Budja in Zvonko Podvinski