Marija, Mati Cerkve

Slovenija | 21.05.2018, 10:04 Marjana Debevec

Obhajamo binkoštni ponedeljek, ki je od letos na željo papeža Frančiška v Cerkvi po vsem svetu tudi slovesni praznik Marije, Matere Cerkve. Frančiškova pobožnost do Marije, Matere Cerkve ni nekaj novega, izraža pa njegovo sinovsko vdanost Presveti Devici. Že na svojem prvem potovanju v Brazilijo je poudaril, da gre Cerkev na svoje poslanstvo vedno po Marijini poti.

Marija je vzor vere Cerkve, je papež Frančišek dejal med eno od svojih katehez, saj ima v središču Kristusa. Z njim pa nam prinaša njegovo ljubezen, mir in veselje je zatrdil sveti oče in dodal: »Cerkev je kot Marija. Cerkev ni trgovina, ni humanitarna agencija, ni človekoljubna organizacija. Cerkev je poslana prinašati Kristusa in njegov evangelij. Ne prinaša sebe – če je majhna, velika, močna, šibka – Cerkev prinaša Kristusa.«

Papež Frančišek močno zaupa v Marijo, kar dokazuje tudi to, da jo pred vsakim potovanjem in vedno, ko se vrne, obišče v cerkvi Marije snežne v Rimu. »Pobožnost do Marije je potreba v življenju kristjana. Dar Matere, dar vsake matere in vsake žene je zelo dragocen za Cerkev, ki je Mati in Žena.«

Spomnimo, da bomo Marijo skupaj počastili na večer slovenskih krščanskih izročil to sredo ob 20. uri na Brezjah, ko bo sveto mašo daroval ljubljanski pomožni škof Anton Jamnik.

POMEN PRAZNIKA MARIJE MATERE CERKVE

Praznik Marije, Matere Cerkve praznujemo v Katoliški Cerkvi dan po binkoštih. Blaženi papež Pavel VI. je Marijo ob sklepu 3. zasedanja II. vatikanskega cerkvenega zbora, kar je bilo 21. novembra 1964, razglasil za Mater Cerkve in pozneje vzklik »Mati Cerkve« dodal tudi v Marijine litanije. Leta 2014 je minilo 50 let od tega dogodka. Z različnih delov sveta so prosili, da bi smeli Marijo kot Mater Cerkve častiti tudi v bogoslužju in leta 1974 so bile odobrene posebne mašne molitve. Tudi v lavretanske litanije je bil vstavljen vzklik »Mati Cerkve, prosi za nas«.

Slovenski škofje so po zgledu drugih škofij prosili za dovoljenje, da bi spominski dan Marje, Matere Cerkve, smeli obhajati na ponedeljek po binkoštih, saj so ponekod ta dan še bili dela prosti, ker so bili navajeni praznovati binkoštno osmino.

V slovenskem bogoslužnem koledarju je ta dan od leta 1980 praznik. Mašne molitve pa so še obogatili v posebnem Marijinem misalu (Rim 1987), kjer so kar trije mašni obrazci za cerkve, kjer Marijo hočejo še posebej častiti kot »Podobo in Mater Cerkve«.

V osmem poglavju o Mariji v skrivnosti Kristusa in Cerkve naziv »Mati Cerkve« še ni bil zapisan. Papež Pavel VI. pa je ob sklepu tega zasedanja na praznik Marijinega darovanja 21. novembra Marijo razglasil za »Mater Cerkve, to je vsega krščanskega ljudstva, vernikov in pastirjev, ki jo kličejo za preljubo Mater«.

"Marija je po Jezusovem vnebohodu skupaj z apostoli in ženami molila v dvorani zadnje večerje in prosila za dar Svetega Duha. Tako je postala mati prve krščanske skupnosti in pozneje mati Cerkve, ki se je oblikovala na binkoštni praznik," so zapisali na spletni starani Slovenske škofovske konference.