Zlatomašnik nadškof Anton Stres

Radijski utrip | 20.04.2018, 10:29 Tone Gorjup

Na vigilijo bele nedelje, 20. aprila 1968 je nadškof Jožef Pogačnik posvetil v duhovnika Antona Stresa, danes nadškofa. Zakrament mašniškega posvečenja je prejel kot bogoslovec v Misijonski družbi lazaristov med študijem na Katoliškem inštitutu v Parizu, kjer je pozneje doktoriral iz filozofije. Polnost svetega reda je prejel 24. junija 2000, ko je bil posvečen v škofa. Med drugim je bil prvi ordinarij novoustanovljene celjske škofije, nadškof koadjutor v Mariboru in redni ljubljanski nadškof do 31. julija 2013. Ob 50. obletnici mašniškega posvečenja mu je njegov naslednik nadškof Stanislav Zore namenil voščilo in se mu zahvalil, da je še vedno z veseljem navzoč na toliko področjih življenja naše krajevne Cerkve. Zlatomašnik nadškof Anton Stres je od vsega začetka dejaven tudi na Radiu Ognjišče. Trenutno skupaj s sobrati v škofovski službi pripravlja duhovne nagovore in sodeluje v radijski katehezi vsako prvo soboto v mesecu. Gospod zlatomašnik hvala in Bog vas živi!

Voščilo nadškofa Zoreta nadškofu Stresu ob 50-letnici mašniškega posvečenja

Spoštovani gospod nadškof msgr. dr. Anton Stres,

20. aprila 1968 je nadškof dr. Jožef Pogačnik položil roke na Vašo glavo in Vas posvetil v duhovnika Katoliške Cerkve. Ob zlatem jubileju Vašega duhovništva vam duhovniki ljubljanske nadškofije iskreno čestitamo. Bog vedno znova obljublja svojemu ljudstvu, da bo ostal z njim. Obljubo tudi v vseh časih zgodovine odrešenja izpolnjuje po ljudeh, ki jim zaupa poslanstvo vodenja svojega ljudstva. Bog je poskrbel tudi za svoje ljudstvo, ki ga časti in moli v Cerkvi v Sloveniji. Za duhovnika je poklical Vas in Vas postavil za učitelja in pastirja.

Ne bom omenjal vseh oblik služenja, s katerimi ste bogatili naš narod in našo Cerkev. Rad bi se Vam zahvalil samo za nekaj področij, kjer smo vsi na poseben način doživljali Vašo prodornost in pokončnost. Koliko generacij slovenskih bogoslovcev se je z filozofskim načinom razmišljanja srečalo v Vaši predavalnici. Koliki so ob Vašem zgledu oblikovali svoj značaj in postajali pokončni ljudje, kristjani in duhovniki, ki so pripravljeni stopiti v dialog z drugače mislečimi, a nikoli za ceno resnice in pravičnosti. Za pravičnost ste si zlasti prizadevali kot predsednik Komisije za pravičnost in mir pri Slovenski škofovski konferenci, kjer ste budili narodno in demokratično zavest v naših kristjanih in drugih. Slovenski prostor ste bogatili tudi s pisanjem strokovnih člankov in knjig, preko katerih ste s posebno skrbnostjo oblikovali poznavanje družbenega nauka Cerkve in s tem vzgajali za vrednote človeka, njegove svobode, njegovega dostojanstva in njegovih pravic.

Ko Vas je papež, sedaj že sveti Janez Pavel II. povabil, da bi sprejeli službo škofa, ste ponovno pokazali svojo pripravljenost služiti tam, kamor Vas kliče Cerkev. Iskrena hvala tudi za Vašo možatost, ki ste jo pokazali v različnih trenutkih in preizkušnjah v tej Vaši službi.

Ob Vaši zlati maši se iskreno zahvaljujem Bogu, da Vas je poklical, in enako iskrena zahvala tudi Vam, da ste na povabilo odgovorili – ne samo enkrat, ampak tolikokrat v teh petdesetih letih držanja za plug in pogleda, uprtega v Dobrega pastirja, ki Vas je poklical in stopal pred Vami. Hvala Vam, da ste še vedno z veseljem navzoči na toliko področjih življenja naše Cerkve, posebno še Ljubljanske nadškofije.

Spoštovani gospod zlatomašnik. Bogu hvala za Vas in Bog Vas živi pod skrbnim varstvom Matere Marije.

msgr. Stanislav Zore OFM, nadškof