Naš gost: Duhovnik med prostitutkami

| 12.03.2018, 15:55 Blaž Lesnik

Pater Jean-Philippe Chauveau ima močno oznako, ki opisuje njegovo današnje poslanstvo: duhovnik med prostitutkami. Prav tako močno, kot je njegova zgodba. Nasilno otroštvo, ki ga v obratnem sorazmerju zaznamuje vzgojna vloga staršev in prisotnost alkohola. Vsej kaotični zmedi, spolni zlorabi, skrajnim razmeram v katoliškem internatu navkljub se njegova življenjska zgodba neverjetno zasuka. Pot, ki je premočrtno vodila v prestopništvo, zlorabe, kriminal,... ga pripelje do odločitve za duhovništvo. Danes je pater Jean-Philippe eden izmed tistih oznanjevalcev vere, ki so svoje življenje posvetili ljudem z obrobja družbe.

Ob svojem nedavnem drugem obisku Slovenije (kamor so ga povabili iz Založbe Emanuel – pri njih je izšla tudi njegova knjiga v slovenskem prevodu: Duhovnik med prostitutkami), smo p. Jean-Philippa povabili v naš studio. Zgoščeno je spregovoril o svojem otroštvu, ki »je bilo zaznamovano tudi z nasiljem in zapuščenostjo. Mama je imela težave z alkoholom, oče je bil pogosto odsoten, delal je na železnici s parnimi stroji. Ta zapuščenost, ko sta me starša puščala samega, me je zelo ranila. Kasneje sta se starša ločila. Dali so me v različne internate.«

Spregovoril je tudi o spolni zlorabi (pri 12-ih letih ga je zlorabil očetov znanec): »To je v bistvu nekaj zelo nenavadnega, saj o tem ne moreš govoriti, zato je to globoko zakopano v tebi. Imel sem priložnost srečati se z Danielom Pittetem, ki je napisal knjigo Odpuščam vam in v njej trdi isto kot jaz. O tem ne moremo govoriti. Nimaš besed za to, ne veš, kako bi to izrazil. In če že skušaš o tem spregovoriti, tisti, ki te poslušajo, stvar relativizirajo. Rečejo: »Ah, saj ni bilo tako hudo«. To je zelo globoka rana. Ko mi je končno o tem uspelo spregovoriti, sem veliko jokal... Takrat ne potrebuješ ljudi, ki bi ti svetovali, pomagali, temveč potrebuješ ljudi, ki te poslušajo in izkažejo sočutje.«

Na kaotični mladostniški poti, ki jo je zaznamovala ulica, tolpa, tudi kriminal, je bila prva zelo pomembna oseba sodelavec v avtomehanični delavnici, ki je bil praktičen kristjan. »Vsak dan je hodil k maši, bil je v raznih skupinah, evangeliziral,... No, meni se je vse to zdelo malo čudno. Ko mi je govoril o Bogu, sem si mislil: »ne govori mi o tem, nič nočem imeti z Bogom.« A kasneje je videl, da obstaja usklajenost med tem, kar govori in kar živi. »To je bilo zame zelo pomembno. Ko sem prisluhnil njegovim besedam, sem dojel, da nikoli ni rekel: narediti moraš to in to, ne smeš narediti tega... Ampak me je poslušal in me pripravil to tega, da sem razmišljal in da sem se sam odločil, kaj je dobro in kaj ne.«

V pogovoru je pater povedal tudi, kako je prišlo do njegove odločitve za duhovništvo, kaj je poslanstvo redovne skupnosti Svetega Janeza, ki ji pripada, in kako se je znašel pri delu med prostitutkami.

»Nekega dne sem šel v bulonjski gozd, da bi tam tekel. Slišal sem, da so v tistem gozdu prostitutke, vendar jih do takrat nisem nikoli srečal. Nekaj mladih iz župnije me je spremljalo. Ko sem videl na neki klopi prostitutko, ki je sedela tam, sem jim rekel: »Počakajte, takoj pridem.« Takrat sem bil še naiven. Rekel sem: »Dober dan, sem pater Jean Filip iz župnije, duhovnik,...« In je odgovorila: »Ja, v redu. 50 evrov, kot za vse ostale«. Zelo sem se nasmejal ob tem. A sem vztrajal. Še isti večer sem se z dvema prijateljema vrnil. Šli smo jih pozdravit.«