Svetovalnica: Narava in vrtičkarji še pri počitku
Svetovalnica | Rok Mihevc
Čez dva dni se bo pričela meteorološka pomlad, a po njej še prav nič ne diši. Po toplem januarju, ko so vrtičkarji že pripravljali orodje za delo, zdaj tudi oni počivajo. Kakšna pa so zdaj opravila, da se pripravimo na rastno sezono, smo govorili v Svetovalnici. Z nami sta bila Davor Špehar in Primož Brezovec iz Zelenega sveta.
Starejši ljudje pravijo, da imamo spet eno pravo zimo, ki je v februarju prinesla sneg in nizke temperature, čeprav je tudi res, da je bil prvi del zime dokaj tople in predvsem na primorskem marsikje sadno drevje ni šlo v fazo mirovanja. Nizke temperature na obali zato lahko pomenijo veliko nevarnost za poškodbe sadnega drevja, sicer pa je februarja vsekakor še čas za zimo.
Špehar in Brezovec sta se strinjala, da je bil prvi del zime pretopel in če bi visoke temperature januarja še naprej vztrajale, bi imeli velike težave. »Če rastline ne gredo v mirovanje, oz. se prehitro zbudijo, ni dobro. Nizke temperature so dobrodošle in hladen vdor zraka je čisto normalen pojav konec januarja.«
Rastlinjaki in hud mraz?
Nekateri so januarja že imeli sadike plodovk v rastlinjakih, a zdaj so te verjetno pomrznile. Špehar zato svetuje, da plodovke postavimo v stanovanja, saj v času kaljenja najprej potrebujemo 24-25 stopinj Celzija. »Setvenico postavimo nad radiator, pod njo damo stiropor.« Kdaj pa sejemo? Odvisno od naših rokov, pravi naš sogovornik. »Če bomo sadili konec aprila, sejemo prej, če pa maja, pa seveda kasneje. Za papriko potrebujemo približno 75 dni, za paradižnik 60. Imamo pa ob tem škarje in platno mi v rokah. Z vsakim razvojem lista bi morali temperaturo spustiti od 2 do 3 stopinje manj. Če bomo nižali temperaturo, se bo ustavila tudi rast in sadike ne bodo »podivjale«, poleg tega se bodo bolje razvile tudi korenine."
Kar se tiče rastlinjakov pa je Davor Špehar predstavil še njegovo prakso. »Temperature nad lediščem vzdržujem tudi s posebnim načinom, ki ga je delal stari oče, ko je v kleti ogreval krompir. Žerjavico iz kamina napolnim v železno posodo, čez njo pa dam nekaj strešnikov bobrovcev. To zadostuje čez cel dan. Ko je bila temperatura -10 stopinj Celzija, je bilo v rastlinjaku od 8. uri zjutraj 4 stopinje Celzija.« Kot pa še pojasnjuje, je ob tem moral učvrstiti tudi zunanje boke rastlinjaka, da hladen zrak ne udira v notranjost.
Tudi Primož Brezovec je priznal, da so ga januarja že zasrbeli prsti, da bi porezal kakšen kivi, ker je bilo tako toplo. »A po tolikih letih izkušenj, sem se ustavil in rekel, da moramo še vse pustiti pri miru in počakamo na marec.« Lahko se zgodi da kivi in kaki pozebeta, zato ju je treba vedno pred zimo zaščititi, predvsem mlade sadike, s slamo in koruznico.
