Papež se ob petkih sreča z žrtvami zlorab

15.02.2018, 14:14 Marjana Debevec

Revija Civilta' Cattolica je objavila nedavni pogovor papeža Frančiška z jezuiti v Čilu. Med drugim je povedal, da se ob petkih običajno sreča z žrtvami zlorab. Poudaril pa je tudi, da je treba sprejeti in ljubiti Cerkev v njeni ranjenosti in spregovoril o tem, kako sprejema napade nanj.

"Včasih se kdo tolaži, češ saj se 70 odstotkov zlorab zgodi v družinah, potem v telovadnicah, na bazenih. Med duhovniki naj bi jih bilo med 2 in 1,6 odstotka. Strašno je, že, če bi bil samo eden! Bog jih je mazilil, da bi posvečevali otroke, oni pa so jih uničili«, je v pogovoru z jezuiti dejal sveti oče.

Kot že pred njim Benedikt XVI. tudi papež Frančišek poudarja, da je treba žrtvam prisluhniti, se srečati z njimi in jim pomagati. Gre torej za popoln preobrat miselnosti. Včasih so bile namreč družine žrtev obtožene, da ustvarjajo škandale v Cerkvi.

Frančišek je tudi povedal, da se ob petkih običajno sreča z žrtvami zlorab s strani duhovnikov. Srečanja po besedah tiskovnega predstavnika Svetega sedeža potekajo povsem zasebno.

Po papeževih besedah gre sicer v Cerkvi za tri razsežnosti zlorab in sicer: zlorabo oblasti, spolno zlorabo in gospodarski kriminal. »Vedno je posredi denar: hudič gre v denarnice«, je zatrdil Frančišek.

Na vprašanje o obtožbah, češ da uči herezije, pa je papež Frančišek dejal, da na spletnih straneh vseh teh obtožb zaradi duševnega zdravja raje ne bere. »Nekatere obtožbe prihajajo s strani ljudi, ki mislijo, da posedujejo celoten nauk in te obtožijo, da si heretik. Če v njih ne najdem duhovne dobrote, preprosto molim zanje«, je povedal sveti oče.

Pojasnil je tudi, da vse odkar je bil izvoljen na Petrov sedež, občuti v sebi velik mir. Najbolj pa ga razžalostijo opravljanja, predvsem v zaprtih skupinah. »Ti, ki si se kot duhovnik odločil, da se odpoveš ženi, družini, otrokom, zdaj postaneš zakrknjen star opravljivec? O, moj Bog, kako žalostno življenje!«, je dejal sveti oče.

O apostolski spodbudi Radost ljubezni pa je poudaril, da smo bili v preteklosti navajeni le slišati: to se sme in tega se ne sme. Danes pa Cerkev najbolj potrebuje duh razločevanja.