Tiha zemlja

Slovenci po svetu | 05.02.2018, 16:02 Matjaž Merljak

Nužej Tolmajer, predsednik Slovenskega narodopisnega inštituta Urban Jarnik iz Celovca in dolgoletni tajnik Krščanske kulturne zveze je zbral in uredil zbirko Tiha zemlja. V njej je objavil 400 pesmi z rodnih Radiš in okolice.

V knjigi z več kot 600 stranmi so pesmi opremljene z notami oz. melodijo, mnogo med njimi je takih, ki so bile rešene pozabe, tik preden bi se pozabile. Nekateri pevke ali pevci so umrli, drugim je zmanjkalo glasu.

Nužej Tolmaier je željo po objavi nosil vrsto leto, gre za nekakšno njegovo življenjsko delo. Avtor se je rodil leta 1942 v nemškem taborišču, kamor so njegovo družino pregnali kot še okrog tristo slovenskih družin s Koroške. Oče je bil že pred tem mobiliziran v nemško vojsko in se je domov na Radiše vrnil šele nekaj let po vojni. Doma so veliko prepevali in Nužej je že leta 1951 nastopil na odru v opereti Miklavž prihaja. Skoraj štirideset let je bil tajnik Krščanske kulturne zveze v Celovcu in brez njegove angažiranosti bi bilo marsikaj iz življenja koroških Slovencev za vedno pozabljeno.

Eno njegovih najpomembnejših del je obnova Drabosnjakove domačije na Kostanjah nad Vrbskim jezerom s postavitvijo stalne etnološke zbirke. Slovensko etnološko društvo mu je lansko leto za “aktiviranje, zbiranje, realizacijo in kontinuirano delo pri ohranjanju koroške kulturne in etnološke dediščine” podelilo Murkovo listino.

Knjigo in zgoščenke so izdali KKZ, SNI Urban Jarnik in SPD Radiše. V prvem delu so zbrane pesmi iz doslej neznanih rokopisnih zapisov ali prepisov in pesmi, ki so bile že objavljene v starejših publikacijah. Drugi del zbirke predstavlja pevsko gradivo, ki se še danes poje in so ga v preteklih letih zapeli zbiratelju Nužeju Tolmaierju posamezni pevci, pevke, družine in pevske skupine. Tako je odkril marsikateri dragulj in ga z zapisom obvaroval pozabe.

Zbirki so priložene tri zgoščenke, na katerih je del teh zbranih pesmi dokumentiran tudi v zvočni obliki. Obsežno gradivo daje lep pregled nad razvojem ljudske pesmi v teku več stoletij, prikazuje pa tudi zdajšnje stanje tega živega ljudskega izročila v teh krajih.

Zbiranje se je začelo slučajno - ko so bili na potovanju na Ptuju je neka žena iz Podgrada zapela pesem Tiha zemlja, ki je tudi naslov zbirke in jo pojejo skoraj vsi slovenski cerkveni zbori. Ta žena je bila Rosalia Voith in ko jo je obiskal, je opazil, da je to prava zlata jama. Lahko je zapisal mnogo neznanih pesmi.

Risba na naslovnici knjige in zgoščenk (narcisa) je delo Nužejeve vnukinje Miriam Lampichler.