Ob mednarodnem dnevu epilepsije o težavah, ki jih ta prinaša
Slovenija
12. februar je mednarodni dan epilepsije. V razvitem delu sveta ima to bolezen približno odstotek prebivalstva, od tega dve petini nista ustrezno zdravljeni. V Sloveniji ima po neuradnih ocenah takšno diagnozo približno 16 tisoč ljudi. Številni se srečujejo s čustvenimi, umskimi in socialnimi posledicami, preprečevati jih je mogoče s širjenjem znanja.
Epilepsija je skupno ime za nevrološke motnje, pri katerih zaradi napačne komunikacije med možganskimi celicami pride do napada, bolnik je pred in po njem videti zdrav. "Niso le napadi, ogromno zadev je zraven. Bolezen se tudi skriva, povezana je s stigmatizacijo. Na več področjih so problemi, od sprejemanja bolezni, diagnoze, potem prek vrtca, šolanja in nato zaposlitve. Povsod so problemi," opozarja predsednik društva Liga proti epilepsiji Slovenije Matevž Kržan. Po njegovem so vzrok za označenost in predsodke, ki jih nosijo ljudje z epilepsijo ter tako zelo povečujejo breme bolezni, strahovi. Kot dodaja, zato potrebujemo več izobraževanja o bolezni, povečanje sredstev za raziskave in oblikovanje primerne zakonodaje.
Epilepsija je, tako Bogdan Lorber z ljubljanskega kliničnega centra, zelo dobro ozdravljiva. "70, mogoče 75 odstotkov ljudi, ki doživi prve epileptične napade v življenju, ima zelo dobro prognozo. Z zdravili, ki jih je kar 25 trenutno na tržišču, je zelo verjetno, da bodo povsem brez napadov in bodo imeli sprejemljive neželene učinke oziroma jih ne bodo imeli." A približno 30 odstotkom ljudi z epilepsijo zdravila ne pomagajo. "Razlogi so lahko zelo različni, od tega, da so morda neke genske okvare, do različnih drugih, ki so predmet raziskovanj - tudi v bazični znanosti."
Strokovnjaki še poudarjajo, da je večina ljudi z epilepsijo učno uspešnih in se uveljavljajo na različnih področjih v življenju.
