Papež že 60. ob ikoni Rešiteljice rimskega ljudstva
| 28.01.2018, 08:29
Papež Frančišek bo dopoldne v baziliki Marije Velike prvič daroval sveto mašo ob prazniku prenosa ikone Salus Populi Romani - Rešiteljice rimskega ljudstva. Letošnja slovesnost bo zaznamovana s ponovno izpostavitvijo Marijine podobe, ki so jo pretekle mesece restavrirali strokovnjaki laboratorijev Vatikanskih muzejev. Pred to podobo se bo papež danes odpravil že šestdesetič.
Slovenci in Slovani sploh bi Marijo Snežno morali hvaležno častiti že zaradi tega, ker je prav na oltar te bazilike v Rimu papež Hadrijan II. ob božiču leta 867 položil slovanske bogoslužne knjige, potem ko je odobril njihovo rabo, in skoraj gotovo je v jeziku naših pradedov v tej cerkvi pel novo mašo slovanski apostol sveti Metod.
Papež Frančišek bo v nedeljo že šestdesetič poromal k Mariji
Sicer pa gre za eno najbolj znanih in čaščenih Marijinih ikon, posebno med Rimljani, ki se k njej z zaupanjem zatekajo zlasti v izredno težkih trenutkih. Tudi papež Frančišek se večkrat ustavi v molitvi pred milostno podobo: prvič je to storil že takoj po izvolitvi za Petrovega naslednika, sicer pa Marijo počasti tudi ob začetku in koncu vsakega mednarodnega apostolskega potovanja. V nedeljo se bo k njej odpravil že šestdesetič.
Priprošnjica v nevarnostih in nesrečah
Praznik prenosa ikone Salus Populi Romani se obhaja vsako leto zadnjo nedeljo v januarju in sicer kot zahvala za večstoletno prisotnost svete podobe v tej baziliki, posvečeni Mariji. Spominja na slovesnost leta 1613, med katero so na željo papeža Pavla V. sprejeli ikono v pavlinski kapeli bazilike sv. Marije Velike, ki so jo zgradili prav v ta namen. Prvotno se je ikona namreč nahajala nad vrati krstilnice bazilike, v 12. stoletju pa so jo prestavili v ladjo ter jo hranili v tabernaklju iz marmorja. V Rim naj bi jo prinesla sv. Helena, mati cesarja Konstantina. Sprva so ikono imenovali Kraljica nebeška, današnje ime, Rešiteljica rimskega ljudstva, pa izhaja iz tradicije, ko so jo verniki nosili po rimskih ulicah v procesiji v prošnji, da bi odvrnila od njih nevarnosti in nesreče oz. da bi se le-te končale, kot je bilo v primerih kuge.
Čudežno prenehanje kuge
V času pontifikata Gregorja Velikega se je zgodil eden največjih čudežev: ko je leta 590 Rim prizadela huda kuga, je papež naročil, naj ikono nesejo v procesiji po ulicah in epidemija se je ustavila. Enako se je zgodilo v 16. stoletju, ko so podobo na željo papeža Pija V. prinesli vse do bazilike sv. Petra. Pobožnost papežev do Rešiteljice rimskega ljudstva je bila izražena tudi preko simboličnega dejanja kronanja Marijine podobe. Prvi papež, ki je pričel s to tradicijo, je bil Klemen VIII. in sicer ob koncu 16. stoletja (1592-1605). O čaščenju in veliki ljubezni do ikone priča tudi dejstvo, da so prvi jezuiti misijonarji v dežele, kamor so odhajali, nesli tudi kopijo te podobe.
Salus populi Romani tudi na Svetovnem dnevu mladih
Od Svetovnega dneva mladih, ki so ga leta 2003 obhajali po škofijah, Salus populi Romani roma skupaj s križem SDM, ki ga je papež Janez Pavel II. izročil mladim leta 1986. Ikono so prinesli tudi na prizorišče Svetovnega dneva mladih v Kölnu s papežem Benediktom leta 2005 in sicer kot znamenje Marijine materinske prisotnosti med mladimi.
Podobo naj bi ustvaril evangelist Luka
Eno izmed izročil pravi, da je podobo ustvaril evangelist Luka in sicer naj bi kopiral podobo, ki se je nahajala v mestu Lida, v Palestini. Ko sta Peter in Janez spreobrnila veliko množico v Lidi, so tam postavili cerkev, ki je bila posvečena Božji Materi. Apostola sta na enem izmed stebrov našli njeno čudežno podobo, ki je ni ustvarila človeška roka. Kasneje naj bi Marija tudi sama obiskala to cerkev, blagoslovila podobo ter ji podelila milost izvrševanja čudežev.
Podoba na leseni plošči, ki jo je izdelal Jezus?
Drugo izročilo pa pripoveduje, da je Marija, ko se je po Jezusovi smrti preselila v hišo sv. Janeza, s seboj vzela vse svoje osebne stvari, med katerimi je bila tudi lesena plošča, ki naj bi jo izdelal sam Jezus v Jožefovi mizarski delavnici. Ta plošča je prešla v last nekaterih pobožnih devic v Jeruzalemu, ki so prepričale sv. Luka, naj nanjo naslika podobo Božje Matere. Prav ta naj bi ostala v Jeruzalemu vse dokler je ni odkrila sv. Helena v 4. stoletju.
Vir: Radio Vatikan
