Papež rimski kuriji: Izdajalci zaupanja onemogočajo reformo.

Cerkev po svetu | 21.12.2017, 13:27 Marta Jerebič

Papež Frančišek je v tradicionalnem nagovoru rimski kuriji ob izmenjavi božičnih voščil razmišljal o odnosu med kurijskimi uradi in zunanjim svetom. Pojasnil je, da bi bila kurija, ki je zaprta sama vase, obsojena na samouničenje. Ob tem je pozval k preseganju logike zarot in majhnih zaprtih krogov, kritiziral pa je tudi »izdajalce zaupanja«, torej osebe, ki so bile izbrane, da bi spodbudile reformo, a so se pustile pokvariti zaradi svojih ambicij in prevzetnosti.

Papež je poudaril, da je kurija že po strukturi in naravi svoje službe usmerjena navzven. Prav zato je po njegovih besedah pomembno presegati neuravnovešeno in izrojeno logiko zarot in majhnih krogov, ki vodijo v usmerjenost vase. A žal to pronica tudi v cerkvene ustanove, in ko govorimo o kuriji - v osebe, ki jo sestavljajo. Papež je ob tem namenil ostro kritiko izdajalcem zaupanja. Zdi se, da ima v mislih točno določene ljudi. Opisal jih je kot »osebe, ki so bile skrbno izbrane, da bi poživile telo in reformo, a se pustijo pokvariti ambiciji in prevzetnosti. In potem, ko so obzirno odstranjene, se zmotno samookličejo za mučence sistema, žrtve neobveščenega papeža, 'stare garde'…, namesto, da bi priznale krivdo.«

Poleg teh oseb, je dejal papež, so še druge, ki ostajajo v kuriji in jim je dan čas, da se povrnejo na pravo pot, v upanju, da v potrpežljivosti Cerkve najdejo priložnost za spreobrnjenje in ne, da jo izkoristijo. Ob vsem tem pa Frančišek seveda ne zanemarja večine zvestih oseb, ki delajo z zavzetostjo, zvestobo, usposobljenostjo ter marljivostjo in tudi z veliko mero svetosti.

Sveti oče je nadalje pojasnil, da mora kurija delovati kot antena in zaznavati potrebe, vprašanja, zahteve, krike, veselje in solze krajevnih Cerkva ter sveta in jih posredovati rimskemu škofu. Naštej je tudi nekaj področij dela, od odnosov z državami, ekumenske in medverske odnose, spomnil je na ustanovitev tretjega oddelka v državnem tajništvu, ki je namenjeno diplomatskemu osebju, in na prihajajoči dogodek, škofovsko sinodo mladih.

Papež Frančišek je tako v nagovoru rimski kuriji znova poskrbel za odmevne besede. Spomnimo, da je leta 2014 naštel kurijske bolezni, leta 2015 je v katalogu značilnosti, ki naj bi jih imeli uslužbenci v Vatikanu, navedel 24 kreposti. Lani jim je spregovoril o pomenu in namenu reforme rimske kurije ter naštel načela, po katerih se le ta izvaja.

Papež je nato v dvorani Pavla VI. nagovoril tudi zaposlene pri Svetem sedežu in v Vatikanu. Kot je dejal, se bo zavzel, da v Vatikanu ne bo dela na črno ali prekarnega dela. »Ne moremo pridigati družbenega nauka Cerkve, nato pa delati v nasprotju s tem,« je dejal in pojasnil, da poskusno delo lahko traja največ leto ali dve, ne pa več, kar se sedaj dogaja. V nagovoru se je tako ustavil ob potrebi po zaščiti dela in družine ter dodal, da se je treba izogibati terorizmu opravljanja.