Obletnica reformacije v duhu ekumenizma

| 31.10.2017, 09:18

Letošnjo 500-letnico začetka reformacije evangeličani obhajajo predvsem v duhu ekumenizma. Zato so praznovanje pred enim letom začeli v Lundu skupaj s katoličani in predstavniki drugih cerkva, zbrane pa je nagovoril tudi papež Frančišek. Eden od sadov sodelovanja tega leta pri nas v Sloveniji pa je izdaja knjige Luther za katoličane. Knjigo je uredil predsednik papeškega sveta za edinost kristjanov kardinal Kurt Koch.

Knjiga z izzivalnim naslovom Luther za katoličane prihaja med bralce ob 500 letnici reformacije, ki jo za razliko od dosedanjih obletnic luteranci želijo obhajati predvsem v luči ekumenizma. Evangeličani škof Geza Filo je na predstavitvi knjige povedal, da so to leto zato začeli skupaj s Katoliško cerkvijo. Spomnimo, da se je slovesnosti v Lundu na Švedskem udeležil tudi papež Frančišek, kar je zaznamovalo 50 let prehojene poti v delu za edinost med cerkvami. »Ta dialog je prispeval k temu, da smo premostili številne razlike in ustvarili osnovo za zaupanje. Dialog je utrdil skupno prepričanje, da katoličane in luterane več druži kot ločuje. Ob globokem verskem prepričanju je prišlo do izraza še, da so katoliški in luteranski verniki po krstu poklicani, da so del enega samega Kristusovega telesa«, je dejal škof Filo.

Tudi prof. dr. Bogdan Dolenc je poudaril, da je omenjena obletnica pomembna za obe cerkvi, saj sovpada s 50. obletnico uradnega dialoga. Potem, ko je orisal premik v odnosih med cerkvama v teh petih desetletjih, je zatrdil, da knjiga prinaša najbolj duhovite misli, ki jih je izrekel in zapisal Luther, med njimi tudi o Mariji. »In tu ima tole misel: 'Marija ne želi, da prideš k njej, temveč po njej k Bogu.' Spomnimo, da je tudi naš škof Jeglič imel to načelo, ki je zvenelo zelo katoliško: 'Po Mariji k Jezusu.' Ampak to je tudi jedro evangeličanske mariologije. Cilj je Jezus. Nikoli Marija ne usmerja k sebi«, je še dejal dr. Dolenc.

Po besedah kulturnega in literarnega zgodovinarja dr. Jonatana Vinklerja pa je izjemnega pomena to, da smo knjigo dobili v sodelovanju. »Tudi zato, ker kaže razvoj tako v nemškem srednje evropskem kot v slovenskem prostoru v približno enaki smeri. Kajti enako kot tiste stare plasti, ki padajo v nemškem prostoru z Luthra in se nanj gleda drugače, se to dogaja tudi v slovenskem prostoru. Namreč: viri govorijo svoje. Ko so viri dostopni, se kaže vedno, vsaka oseba, neprimerno več plastna. Oziroma se kaže tako, kot se v historeografiji mora: kot nekdo, na katerega dejanja je bilo morda sto vplivov, ampak katerega besede so imele tisoč posledic.«