Pogovor z ministrico Suzano lep Šimenko je vodil Alen Salihović | (foto: Miha Lokovšek)
Suzana Lep Šimenko: Slovenci po svetu so del slovenskega naroda
| Uredništvo Radia Ognjišče
Ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu Suzana Lep Šimenko je na pogovornem večeru v Domu sv. Jožef v Celju poudarila, da je treba rojake po svetu tesneje povezati s Slovenijo. Med ključnimi nalogami je navedla ohranjanje slovenskega jezika, več vsebin o Slovencih zunaj meja v šolskem pouku ter krepitev sodelovanja na kulturnem in gospodarskem področju. Ta teden je bil gost minister za kmetijstvo Janez Cigler Kralj, 15. decembra pa bo v sklopu dogodka Obisk vlade gostja ministrica za kulturo Ignacija Fridl Jarc.
Slovenci v zamejstvu in po svetu ohranjajo vezi z domovino tudi več generacij po odhodu svojih prednikov. Ministrica Suzana Lep Šimenko je povedala, da jo na obiskih pogosto prevzame njihova ljubezen do Slovenije in slovenstva. Mnogi pojejo slovenske pesmi, molijo v slovenščini, igrajo harmoniko in pripravljajo slovenske jedi, čeprav jezika sami morda ne govorijo več tekoče.
»Včasih nam zmanjka ljubezni do domovine in slovenstva, ker stvari jemljemo za samoumevne. Tisti, ki so državo zapustili ali pa so jo zapustili njihovi starši in stari starši, na domovino pogosto gledajo drugače,« je dejala.
Po njenih besedah so za ohranjanje jezika pomembne predvsem družine in izobraževanje. Kot posebej spodbuden primer je navedla slovensko skupnost v Argentini, kjer otroci obiskujejo sobotne slovenske šole in se učijo jezika ter kulture svojih prednikov. K ohranjanju vezi pripomorejo tudi poletne šole in obiski mladih v Sloveniji.
Ministrstvo želi čim več mladim izseljenskega in zamejskega okolja omogočiti, da obiščejo Slovenijo, spoznajo njeno sedanjost in se povežejo z vrstniki. »Če bodo mladi začutili Slovenijo, bodo morda želeli sodelovati z njo ali se vanjo preseliti,« je povedala ministrica. Ob tem je poudarila, da ni realno pričakovati, da se bodo vsi rojaki vrnili. Tistim, ki so si življenje ustvarili v tujini, pa bi bilo treba ponuditi možnosti za sodelovanje s Slovenijo.
Jezik naj bo del šolskega pouka
Lep Šimenko si želi, da bi se učenci v Sloveniji več učili o skupnostih Slovencev v zamejstvu in po svetu. »Slovenstvo se ne konča na mejah Slovenije,« je poudarila. Po njenem mnenju je v učnih gradivih o Slovencih v tujini premalo vsebin, zato urad pripravlja tudi krajše videoposnetke o življenju slovenskih skupnosti, ki bi jih lahko uporabljali učitelji.
Opozorila je, da ljudje v Sloveniji pogosto ne vedo, kako številne in dejavne so slovenske skupnosti v sosednjih državah, tudi na Hrvaškem. Slovenščino ohranjajo šole, društva, družine in cerkve, vendar se skupnosti soočajo z različnimi težavami. V Avstriji in Italiji je po njenih besedah še vedno težko zagotoviti ustrezne pogoje za rabo slovenščine, posebej v izobraževanju.
Pomembno vlogo imajo tudi slovenske maše in duhovna oskrba v maternem jeziku. Težava je pomanjkanje duhovnikov, zaradi česar nekatere cerkve in slovenski domovi ostajajo brez rednega pastoralnega življenja. Ministrica je izpostavila duhovnike, ki se za mašo v slovenščini odpravijo tudi daleč, čeprav se je udeleži le manjše število ljudi.
»Če bomo izgubili duhovno oskrbo v slovenskem jeziku, bomo izgubili tudi pomemben del slovenstva,« je opozorila. Zavzela se je za tesnejše sodelovanje države in Cerkve pri podpori skupnostim.
Obisk iz Slovenije je pomembna spodbuda
Slovenske skupnosti v tujini se spreminjajo. Ponekod so društva manj dejavna, mladi pa se povezujejo na drugačne načine, na primer z družinskimi srečanji in pikniki. Ministrica meni, da to ne pomeni nujno, da se vezi izgubljajo, vendar skupnosti potrebujejo spodbudo in občutek, da država nanje ni pozabila.
Zato predstavnike države poziva, naj ob obiskih tujih držav namenijo čas tudi srečanju z rojaki. »Ko pride kdo iz Slovenije, jim to veliko pomeni in jih pogosto spodbudi, da se znova organizirajo in družijo,« je dejala.
Urad želi biti tudi vir informacij za Slovence, ki potujejo v tujino in iščejo stik z lokalnimi društvi. Informacije o skupnostih so na voljo na spletni strani slovenci.si, ljudem pa pri iskanju pomagajo tudi neposredno.Diaspora kot gospodarski most
Ministrica je opozorila tudi na gospodarske priložnosti, ki jih ponujajo rojaki v tujini. Kot primer je navedla argentinsko-slovensko gospodarsko zbornico, ki po njenih besedah združuje približno 250 podjetij. Slovenska podjetja, ki želijo vstopiti na argentinski trg, bi lahko po njenem mnenju veliko pridobila s sodelovanjem z ljudmi, ki tam že delujejo in dobro poznajo lokalno okolje.
Podobne povezave bi lahko koristile tudi podjetjem iz tujine, ki želijo vstopiti na evropski trg. Ministrica si bo prizadevala, da bi prihodnje obiske v čezoceanskih državah, kjer bo za to interes, spremljale tudi gospodarske delegacije.
Pogovorni večer je sklenila z razmislekom o pripadnosti domovini. Meni, da bi morali Slovenci bolj odkrito izražati ponos na svojo državo, jezik in kulturo. »Želim si več domoljubja in ljubezni do domovine. Vsak od nas lahko naredi svoj del, najprej v družini,« je dejala. »Slovenijo v srcu« je po njenih besedah mogoče ohranjati tako, da vezi z rojaki prenašamo na prihodnje rodove.



