Od Marije k Mariji - 1. dan: Z blagoslovom na pot
| 06.09.2017, 20:33
Naše sodelavke in sodelavci, te dni kolesarski romarji, so s sveto mašo in blagoslovom, začeli letošnje romanje Od Marije k Mariji. Pot so začeli pred cerkvijo Marijinega oznanjenja pri frančiškanih na Tromostovju v Ljubljani in jo nadaljujejo pod Polhograjskim hribovjem.
Mašno daritev in blagoslov na začetku letošnjega romanja je podelil p. dr. Edi Kovač in kot so hudomušno rekli, so se na začetku romanja od Marijinega svetišča sredi Ljubljane do Mariji posvečene romarske poti v Crngrobu pri Škofji Loki, "še malo stisnili k sv. Frančišku".
18.20 Mesto živega srebra, čipke in žlikrofov
Prvi dan letošnjega radijskega romanja se zaključuje v Idriji, mestu z bogato zgodovino in tradicijo rudarstva ter čipke. Več o tem je spregovoril Nande Rupnik, ki si želi, da bi se žlahtno izročilo prenašalo tudi prihodnjim rodovom. Anica Jereb, ki si s soutrudniki že veliko let prizadeva za ohranitev sakralne in kulturne dediščine je predstavila galerijo sv. Barbare in razstavami, ki zdaj že tradicionalno potekajo na različnih lokacijah po mestu. Vabljeni k poslušanju vseh pogovorov prvega romarskega dne v naš audio arhiv!
16:20 Gore, Čudenberg ali Magdalenska gora
Ko so popoldne naši romarji kolesarji doživeli dobrodošlico na Gorah, so si oddahnili. Za njimi je bil še zadnji današnji vzpon, romarska pot današnjega dne jih bo namreč zdaj vodila le še večinoma v dolino, v Idrijo. Lidija Mrak in Silvija Petrič sta predstavili ocvirke in zgodovine tega kraja, katerega zgodovina naj bi segala v še bolj častitljivo preteklost kot sama zgodovina mestnega središča v dolini, ki jo bomo spoznali zvečer. Vabljeni da prisluhnete pogovoru!
14.40 – Govejk - Na Govejku je bil naš s
ogovornik novomašnik Gabriel Kavčič. Ledine so njegova prva župnija in o teh krajih pravi, da so čudoviti. »Po Sloveniji se skriva ogromno lepih krajev, za katere sploh ne vemo, ker se po medijih o njih toliko ne govori.« Kavčič sam sicer ni navdušen športnik, a se je kljub temu pridružil radijskim romarjem. »Če so me posvetili v duhovnika tudi za to, da bom med ljudmi, potem mi ni takšen problem, da se vsaj za hip ne bi pridružil tudi vam.« Tudi v samem kraju imajo veliko dobrih športnikov, od tu izhaja tudi znana kolesarka Tanja Žakelj.
13.10 – Žiri - Iz Smrečja so se naši kolesarji spustili v Žiri, kjer so jih pozdravili in se pridružili kolesarjenju romarji sv. Martina Žiri. Gre za skupino, ki jih povezuje romanje, saj je bila včasih v Žireh navada, da so peš romali predvsem na Brezje in Sveto Goro. Zdaj nadaljujejo s tradicijo in se vedno znova odpravijo v drug kraj. Tudi tujina jim ne uide, bili so že v Caminu, Sombotelu, na Dunaju, ne pozabijo pa seveda na čudovito domovino in okolico.
Kraj je v javljanju predstavil Rok Klemenčič, ki je povedal, da so Žiri vpete na jugu Gorenjske in si podajajo roko s Primorsko in Notranjsko. V preteklosti so bile Žiri vpete v kmetijstvo, čevljarstvo in klekljanje. »Prav te dejavnosti so dale družinam zaslužek in možnost preživetja.«
11.10 - Šentjošt - Pred kolesarji je bil že prvi klanec, a po besedah sodelavke Nataše, ni bilo tako težko. K mikrofonu je povabila Klaro Marijo Keršič, študentko Filozofke fakultete, predsednico tamkajšnjega študentskega društva ter vodjo oratorija. Na kratko je povzela utrip v Šentjoštu: »Tukajšnji prebivalci imamo radi življenje in smo zelo dejavni. Veliko je obrtnikov, tudi restavratorjev, turističnih kmetij, poleti k nam pridejo kolesarji, pozimi smučarji. Skratka, dolgčas nam ni.« Kako zelo je živahno v kraju so dokazali tudi s sprejemom za radijske kolesarje, ko so jih prišli pozdraviti otroci iz bližnjega vrtca, zbralo se je približno 40 ljudi.
9.40 - Polhov Gradec - Zborovodja, turistični in romarski vodič in umetnik Marjan Malovrh je pojasnil, od kod ime kraja. »V naš kraj je prišel popotnik, ki je pred gostiščem pustil osedlanega konja. Njegovo opremo so polhi ponoči popolnoma požrli, zato je zjutraj, ko je vstal in videl razdejanja, vzkliknil: »To pač ni gradec, ampak polhov gradec!«.«
Župnija je po besedah Malovrha živa na več področjih, predvsem pa farani skrbijo za to, da tisto, kar so njihovi predniki vložili v dolino, to ohranijo in prenesejo zanamcem. »Župnija ni živa samo znotraj, ampak sodelujemo tudi z misijoni. Iz našega kraja je tudi Janez Krmelj, misijonar na Madagaskarju, s katerim smo zelo povezani. Vsako leto koledniki nabirajo darove za misijone, vsakih nekaj let napolnimo zabojnik poln opreme, imeli smo tudi župnijsko romanje na ta otok. Takrat je 18 župljanov pomagalo graditi cerkev, ki je bila prejšnji teden tudi posvečena.«9.30 - Kolesarji so že prispeli v Polhov Gradec, kjer jih je z veseljem pozdravila skupina domačinov in župnik Bogdan Oražem. Ta je s seboj pripeljal tudi duhovnika iz Madagaskarja g. Rufina, ki se je želel zahvaliti Radiu Ognjišče za vse, kar stori za misijone. Sam je spremljal delo naših sodelavcev Jureta, Izidorja in Marka, ko so dve leti nazaj s svojim delom pomagali na tem otoku. Kolesarje bo do sosednje župnije Šentjošt s kolesom spremljal tudi župnik Oražem.
Pot prvega dne radijskega kolesarskega romanja
Romarji so kolesarili mimo Polhovega Gradca in Šentjošta v Smrečje, kjer obnavljajo cerkvico Marijinega vnebovzetja. Tam so skupaj z radijskimi poslušalci molili opoldansko molitev, po njej pa so se spustili v Žiri, nato prikolesarili v vasico Gore in se zvečer spustili do Idrije, kjer si bodo odpočili in nabrali moči za drugi dan kolesarskega romanja.
Romanje osebno, pod črto
Kaj zapisati po 94 km, po prebrcanih hribih in dolinah? Najprej, priznam, čutim napor v nogah, utrujenost se me loteva in bi bila že kar vesela postelje, a vendar, še par besed zapišem.
Najprej se vračam s spomini v lansko leto. Takrat smo nosili s seboj skriti namen, željo, prošnjo in letošnje romanje lahko rečemo HVALA! Molitev resnično dela čudeže. In zato tudi letos osebno to žrtev vzponov, napora, številnih kilometrov darujem za krstno botro, ki leži v bolnišnici. Naj ji Gospod nakloni, kar je najbolje zanjo. Tako kot so šmarna romanja pred leti imela namen, tako ima namen tudi naše kolesarsko. V prvi vrsti prosimo in nosimo s seboj vse tiste, ki so obupali nad življenjem, nosimo pa tudi vsak svojo prošnjo, molitev, zahvalo. In prav je tako. Gospod bo že znal izbrati tisto, kar je najpomembneje.
Ko pa vtise današnjega dne skušam spraviti v svoj kolaž, pa nikakor ne morem mimo številnih ljudi, ki so nas na poti spremljali, ki so nas na posameznih točkah čakali. Najprej nas je presenetil naš Janez Rožman, ki je že lansko leto skupaj s svojo ženo Ano kilometre premagoval skupaj z nami. Že v Polhovem Gradcu nam je pripeljal naproti in kolesaril z nami vse do Žirov. V Polhovem Gradcu so nas prijetno presenetili tudi številni domačini, ki so se nam pridružili od cerkve naprej, nekateri tudi po poti. Pridružil se nam je tudi Boris Korenčan, ki pa nas je spremljal vse do Medvedjega Brda in se nato vrnil v Ljubljano. Potem smo na Smrečju dobili izdatno pomoč kolesarjev iz Žirov, ki so nas ne le spremljali, tudi bodrili, skrbeli za varnost in nas usmerjali po najboljših poteh. Potem smo dobili ponovno družbo domačinov, Idrijcev, Rozalijo, Lidijo in Draga, ki so nas spremljali vse od Gore do Medvedjega Brda in nas varno pospremili do Idrije, kjer se trenutno nahajamo.
Kako pestra in bogata je bila današnja pot, kako čudovita je naša dežela, kako neverjetne, prijazne, odprte in dobrohotne ljudi ima. In to so naši poslušalci. Hvala vam, dragi naši, hvala za vse, kar smo bili deležni danes na tem prvem dnevu že osmega kolesarjenja Od Marije k Mariji.
Sedaj pa res lahko noč, potrebna sem počitka, odkrito priznam. Hitro bom skušala zapreti oči in nič misliti na jutrijšnji dan, ko napovedujejo dež, nizke temperature in ponovno visoke vzpone. To naj ostane za jutri.
Lidija Zupanič
