Romanje v Marijino dolino
Slovenci po svetu Matjaž Merljak
V naši slovenski skupnosti je praznovanje obletnice blagoslovitve kapelice Marije Pomagaj v Marijini dolini najbolj priljubljen in slovesen dogodek. Takrat se srečamo rojaki iz skoraj vse Avstralije v Queenslandu - Kraljičini deželi. Letos smo praznovali 8. obletnico blagoslovitve.
Zopet so nas s svojim obiskom razveselili rojaki iz daljnih krajev Melbourna, Adelaide in Sydneya. Pater Ciril nam je v pridigi govoril o praznovanju Marijinih obletnic doma in po svetu. Letos namreč praznujemo tudi stoletnico Marijinih prikazovanj pastirčkom v Fatimi. Marija je naša kraljica. Slovenski narod nima druge kraljice kot našo nebeško Mater Marijo. Slovenija, kakor tudi Avstralija, je sprejela Mater Marijo za svojo nebeško Kraljico. Queensland se ponaša s kraljičinim imenom. Na to nas je že pred več kot 50 leti pogostokrat opomnil pokojni koroški duhovnik dr. Ivan Mikula, ki nas je večkrat obiskoval in za nas maševal.
V soboto, 9. septembra, smo se zbrali v Marijini dolini pri naši sveti maši, ki jo je vodil pater Ciril Božič, somaševala sta pater Darko Žnidaršič in domači pater Anthony, pavlinec. Pater Darko nam je s svojim petjem poživil bogoslužje in praznovanje. Jože Čeh mu je pri petju pomagal, da smo kot celotna skupnost enoglasno peli tako, kot smo bili vajeni petja doma v Sloveniji ob skupnih praznovanjih. Posebno lepo je bilo petje med procesijo in in pri naši kapelici. Jože Gjerek, ki vestno skrbi za gredice pred kapelico, nam je pokazal lepo priznanje, ki so mu ga dali patri pavlinci, ki skrbijo za Božjo pot v Marijini dolini. Vsi romarji in obiskovalci na splošno ocenjujejo, da je vrt okrog naše kapelice najlepši med vsemi drugimi vrtovi pri kapelicah različnih narodnosti.
Letos nas je bilo manj navzočih kot prejšnja leta, ker se naša generacija stara. Veseli pa smo bili snidenja z romarji, s katerimi se poznamo že dolga leta, posebno z Marijo Anžič, ki skrbi in vodi celoten program romanja, Lojzetom Jeričem iz Melbourna, ki je izdelal našo podobo brezjanske Marije Pomagaj, in 90-letnim Sydneyčanom in bivšim Brisbančanom Jožetom Košorokom. Praznično in veselo razpoloženi smo bili pri dobrem skupnem kosilu, ki nam ga pripravijo slovenske kuharice pod vodstvom Marte Gjerek in nas vedno lepo postrežejo. Ta slovesni dan nam je vedno prekratek, ker se morajo oddaljeni romarji že kmalu popoldne posloviti, ker jih čaka dolga pot. Vendar pa so lepi spomini na naše srečanje in romanje še dolgo časa z nami.
Naslednji dan, v nedeljo, 10. septembra, so se naši romarji in nekateri domači rojaki, ki živijo na Zlati Obali – Gold Coastu, odpravili z avtobusom proti severu, v našo župnijo Stanley River Parish, dobro uro in pol vožnje od Brisbana. Pri naši Marijini župnijski cerkvi v Woodfordu, kjer smo slovenski rojaki s patroma Cirilom in Darkom in našim domačim župnikom obhajali nedeljsko sveto mašo, smo tukajšnji farani sredi avstralskega gozda s prostovoljnim delom uredili St. Mary’s Tranquility Garden - Marijin vrt zbranosti. Tu smo postavili postaje križevega pota in oltar za maše na prostem. Farani so bili vedno bolj navdušeni in vsak je po svoje pripomogel, da imamo sedaj lep in priljubljen vrt – župnijski park.
Naši domači farani – Avstralci – so se nam, slovenskim rojakom, pridružili pri nedeljski sveti maši v naši podeželski cerkvi. Bogoslužje smo obhajali slovensko in angleško. Naš župnik Geoffrey Agu, Nigerijec, je bil posebno vesel slovenskih romarjev in nas je pozdravil ob prihodu in ob slovesu. Po sveti maši smo pripravili kosilo – BBQ v naši župnijski dvorani, kjer smo bili naprej vesela družba. Avstralski verniki so bili prepričani, da imajo v svoji sredi mogočni pevski zbor. Razložil sem jim, da Slovenci radi pojemo, posebno takrat, ko smo veseli in v dobri družbi. Mark Feldman je v imenu naše krajevne župnije za dobrodošlico slovenskim romarjem sestavil in deklamiral lepo pesem. Imeli smo se res lepo in šli zadovoljni domov. V spomin na naš lep dan so bile v našem župnijskem listu objavljene fotografije našega srečanja.
Lep pozdrav vsem poslušalcem radia Ognjišče iz pomladanske Avstralije.
