Nezaslišano, nič več pouka slovenščine
Slovenci po svetu | 17.09.2017, 06:38 Matjaž Merljak
Dvesto petdeset otrok, ki obiskujejo vrtce in osnovne šole v Kanalski dolini, je v novem šolskem letu ostalo brez pouka slovenščine. Dežela Furlanija – Julijska krajina namreč ni dodelila finančnih sredstev za ure materinščine v preteklem šolskem letu – stroški učiteljice so bremenili domače združenje Cernet, ki mu je na pomoč priskočilo le združenje Blankin – in ni znakov, da jih v novem šolskem letu bo. Pouk nemščine in furlanščine pa se bo nemoteno nadaljeval.
»Deželna posvetovalna komisija za slovensko manjšino ni podprla nobenega prispevka za poučevanje slovenščine na naših šolah v Ukvah in Žabnicah ter na Trbižu. Nismo prosili za dosti denarja, samo za sredstva za plačilo učiteljice, ki je poučevala v lanskem šolskem letu. To je bil edini strošek, ki smo ga zahtevali za Kanalsko dolino,« pravi predsednica združenja Cernet Anna Wedam, ki je obenem predsednica Sveta slovenskih organizacij za vidensko pokrajino.
Pouka je bilo deležnih kar 289 otrok, saj so se za slovenščino opredelili vsi starši, ne glede na narodnostno pripadnost. »Vsi otroci v vrtcih in osnovnih šolah so imeli po eno ali dve uri slovenščine na teden. Učiteljica je opravila dosti ur. Od ponedeljka do petka se je vozila od Ukev do Centralnega Trbiža,« pojasnuje Wedamova.
Resda je Občina Naborjet – Ovčja vas za novo šolsko leto napovedala poskusni trijezični pouk v Ukvah, a to ne bo rešilo težav. »Kar je občina naredila, je velik korak naprej. Ampak eksperimentalni pouk bo trajal le šest mesecev in samo v določenih razredih v Ukvah, se pravi v zadnjem letniku otroškega vrtca in prvih dveh razredih osnovne šole. Ostali razredi v Ukvah, v Žabnicah in na Trbižu bodo ostali brez slovenščine. Če pa nam Dežela ali katera druga ustanova nakaže denar za honorar učiteljice, bo vse rešeno. A ne kaže dobro, saj se ni oglasil nihče,« poudarja predsednica združenja.
In nadaljuje: »Vse lansko šolsko leto smo o pouku slovenščine pisali, spraševali, imeli sestanke. Zdaj se bo začelo novo šolsko leto in prejeli nismo še nobenega odgovora. Če bo v kanalskodolinskih šolah slovenščina utihnila, vsekakor ne bomo krivi mi. Po najboljših močeh delamo vse, kar zmoremo. Krivi bodo tisti, ki nas ne poslušajo, nas ne spoštujejo in nas ne upoštevajo. Tudi znotraj slovenske narodne skupnosti. Poudarjam, da smo bolj zavedni Slovenci kakor oni, ki imajo veliko denarja. Mi z našimi skromnimi, revnimi močmi poskušamo delati vse, da bi slovenska beseda v Kanalski dolini ostala živa.« Potrebovali bi le kakšnih dvajset tisoč evrov, ki jih ne dajo, medtem ko so iz sredstev za Slovence našli denar za milijonske naložbe v nepremičninskem sektorju. »Mi rabimo samo drobtinico tistih sredstev in še tega nam ne dajo. Zaman si gradimo velike stavbe v Trstu, Gorici in ne vem kje, če potem ostajajo prazne. Te velike zgradbe bi lahko obiskovali tudi naši ljudje, a če nam ne dajo sredstev, da bi zrasli, da bi se izobrazili tudi v slovenščini, tega prav gotovo ne bo,« pravi Wedamova.
Predsednica združenja Cernet še posebej obžaluje dejstvo, da financiranja pouka slovenščine ni podprla Deželna posvetovalna komisija. »Slovenci, ki so člani tega telesa, si morajo dati roko na dušo, saj bodo samo oni krivi, da 250 učencev ne bo deležnih pouka slovenščine. Mogoče sem malo hudobna, a je to treba povedati, saj je žalostno za Slovence v Kanalski dolini in za vse Slovence v Italiji.« Gre torej za pravi škandal, če upoštevamo dejstvo, da so za nastalo situacijo krivi v prvi vrsti Slovenci in nekatere njihove organizacije. »Sestali se bomo s slovenskimi deželnimi politiki in upamo, da nam bodo pomagali. Poskusili smo po več poteh, a dosegli nismo ničesar,« zaključuje Wedamova.
Petdeset tišoč evrov. Ta je vsota, ki sta jo vprašala združenje don Mario Cernet in središče Planika, da bi letno krili stroške za ohranjanje in širitev pouka slovenščine v Kanalski dolini – bodisi v šolah bodisi izven šol –, v pismu naslovljenemu 21. februarja letos članom Deželne posvetovalne komisije za slovensko jezikovno manjšino. Prošnja za pomoč ni doživela podpore.
»Združenje Don Mario Cernet je že septembra lani finančno priskočilo na pomoč trbiškemu večstopenjskemu šolskemu Zavodu, da bi nadaljevali poučevanje slovenščine tam, kjer se je odvijalo v prejšnjih letih. To je v otroških vrtcih v Ukvah, v Žabnicah, na Trbižu in na Centralnem Trbižu ter v osnovnih šolah v Ukvah, na Trbižu in na Centralnem Trbižu. Na Združenju Cernet smo to razumeli kot naložbo v prihodnost slovenske skupnosti v Kanalski dolini in mladih Kanalčanov nasploh, seveda v pričakovanju sistemske rešitve za poučevanje domačih jezikov in ustanovitve trijezične šole. Učiteljica Alma Hlede v omenjenih šolah uči slovenščino skupno 23 ur tedensko. Združenje Cernet si je prevzelo to finančno breme, da bi ohranilo neprekinjeno prisotnost slovenščine med šolskimi klopmi v Kanalski dolini. Vsaka prekinitev bi lahko bila usodna za dolgo pričakovano in že tako omejeno prisotnost jezika v domačem šolskem sistemu. Združenje Cernet je vsekakor od samega začetka pojasnilo, da je tovrstna rešitev začasna, ker majhno društvo, kot je Združenje »Don Mario Cernet«, vseh potrebnih sredstev za celoletno poučevanje slovenščine enostavno nima,« beremo v pismu.
Planika pa že vrsto let ponuja brezplačni izvenšolski pouk slovenščine, ki se za otroke in najstnike odvija ob četrtkih v društvenih prostorih v Ukvah. »Vsekakor trenutne razmere tudi središču Planika ne dovoljujejo, da bi si naprej naložilo finančno breme in organiziralo te tečaje,« poudarjajo v pismu.
Ob dejstvu, da posvetovalna komisija ni podprla prošnje za pomoč, so se ostro odzvali člani iz vrst Sveta slovenskih organizacij in Slovenske skupnosti.
Predsednik SSO Walter Bandelj je izrazil veliko nezadovoljstvo. Po njim je nesprejemljivo, da mora Cernet zaradi zapleta z medobčinskimi zvezami (ki so nasledile gorskim skupnostim), sam plačati poučevanje slovenščine v šolah Kanalske doline. Zato je po Bandljevem mnenju odgovorna deželna odbornica za šolstvo Loredana Panariti.
S svoje strani je podpredsenik Deželnega sveta Igor Gabrovec (SSk) poudaril, da je v pričakovanju vzpostavljanja trijezičnega šolskega sistema potrebno najti predhodno rešitev za poučevanje slovenščine v Kanalski dolini. Saj so konec koncev potrebna finančna sredstva zanemarljiva.