Pšenica, zrnje
Letošnja žetev bo verjetno končana nekoliko prej
Kmetijstvo
Medtem ko je letošnja žetev pšenice Vipavski dolini zaključena in se približuje koncu tudi v Pomurju in v ostalih predelih Slovenije s celinskim podnebjem, pa bo v prihodnjem tednu na višku žetev pšenice tudi v osrednjem delu Slovenije in na Gorenjskem.
Kot so povedali na Kmetijsko gozdarskem zavodu v Murski Soboti je v Pomurju letos s pšenico zasejanih približno 3500 hektarjev manj njiv kot lani. Splošne ugotovitve so, da je pridelek zaradi spomladanske suše in pozebe glede na lani manjši za okoli četrtino, kakovost pa je prav tako zaradi vpliva vremenskih okoliščin višja od povprečja.
Dogajanje na področju odkupnih cen pšenice kaže, da je dobro delujoča žitna veriga pravljica, pravi kmet Franc Kučan. Zadnji sestanek deležnikov je namreč prinesel nova presenečenja in kot kaže so se odkupovalci in mlinarji tudi letos odločili, da bodo uvedli še dodatne kakovostne parametre in tako namesto v štiri, pšenico najbolj inovativni med njimi razvrščajo celo v sedem (7) kakovostnih razredov, kar je unikum v Evropi.
Pšenice v Evropi 20 odstotkov manj, cene na borzah v porastu
Kot je za našo nedeljsko kmetijsko oddajo povedal Franc Kučan, podpredsednik Sindikata kmetov Slovenije, se letos borzne cene zvišujejo in trenutno pokrivajo stroškovnik pridelave žit, ki ga vsako leto izračunavajo na Kmetijskem inštitutu Slovenije. Težava pa je v tem, ker odkupovalci tudi letos ne želijo pravilno ovrednotiti stroška pridelave in trdijo, da borzne cene zanje niso sprejemljive, ker ne morejo povišati cen moke.
Napovedi z začetka meseca, še pred obilnim deževjem v Franciji, pravijo, da bo Evropa nažela približno 20 odstotkov manj pšenice, kot lani. Podobne napovedi veljajo tudi za Ameriko, pravi Franc Kučan, borzne cene pa se tam trenutno gibljejo okrog 185 EUR za tono zlatega zrnja. "Iz Rusije in Ukrajine prihajajo podatki še o nekaj višjih cenah, v Srbiji je proti špekulantom intervenirala država, na Hrvaškem pa ob dokaj povprečni kakovosti pridelanih žit vlada svojevrstna razpuščenost," pravi drugi mož Sindikata kmetov Slovenije in dodaja: " Nekaj je hudo narobe. Mlinarji in peki se ne povezujejo, ne planirajo, med seboj si konkurirajo in potem to zvaljujejo na kmete."
In medtem ko največji odkupovalci uvajajo še svoje dodatne kakovostne razrede, pa obstajajo tudi svetle izjeme, ki kmetom ponujajo več. Trenutno žito najboljše plačuje podjetje Agrocorn iz Turnišča. Slednje je tudi prvo objavilo odkupne cene žit za letošnjo sezono in se teh cen tudi drži, poleg ugodnih pogojev odkupa pa za najboljšo pšenico - izboljševalko - kmetom ponujajo 175 EUR za tono.
Direktor Edvard Špilak pravi, da jih je interes kmetov presenetil: "Ne odbijamo nobenih stroškov odkupa, niti primesi, ampak obračunavamo en odstotek kala, tako da se je v letošnjem letu kar nekaj novih pridelovalcev odločilo in žito prodalo nam."
V Agrocornu minuli teden niso imeli težav s kapacitetami odkupa in pričakujejo, da bodo lahko prevzeli vse žito, ki jim ga bodo kmetje ponudili, za prihodnjo sezono pa že načrtujejo dodatne kapacitete skladišč.
Pridelovati kakovostno pšenico se ne izplača
Na kmetijskem gospodarstvu Lendava so za STA povedali, da letos predvidevajo 7700 ton lastnega pridelka pšenice s približno 1000 hektarjev. To bo nekoliko več kot v prejšnjih letih, ugotavljajo pa, da je računica za pridelavo krmne pšenice na koncu boljša, kot če bi pridelovali najboljšo pšenico, ki je preslabo plačana. In če to velja za tako velikega pridelovalca, koliko bolj to velja za številne manjše, z veliko bolj razdrobljeno posestno strukturo in veliko slabšo mehanizacijo.
Več lahko slišite v posnetku današnje kmetijske oddaje.
