Udeleženci vrha v Trstu potrdili evropsko perspektivo Zahodnega Balkana
Svet
V Trstu so se včeraj na četrtem vrhu o Zahodnem Balkana znotraj berlinskega procesa zavzeli za nadaljnje približevanje šestih držav te regije Evropski uniji. Poudarili so pomen medsebojnega sodelovanja in povezanosti na različnih področjih. Slovenija se je - tudi v luči nedavne odločitve arbitražnega sodišča o meji s Hrvaško - še posebej zavzela za spoštovanje mednarodnih pogodb in vladavine prava.
Berlinski proces združuje Albanijo, Bosno in Hercegovino, Makedonijo, Srbijo, Črno goro, Kosovo ter Nemčijo, Francijo, Italijo, Avstrijo, Hrvaško in Slovenijo. Udeleženci vrha v Trstu so v sklepni izjavi zapisali, da je cilj tradicionalne spore med šestimi državami Zahodnega Balkana rešiti s poglobljenim gospodarskim sodelovanjem, kar naj bi vključevalo izgradnjo avtocest in plinovodov. Povezale naj bi se tudi s poenotenjem carinskih predpisov.
Srečanja se je med drugim udeležil naš premier Miro Cerar, ki je posebej poudaril pomen spoštovanje mednarodnih pogodb in vladavine prava. "Gre za države, ki so obremenjene s preteklostjo in z različnimi konflikti, zato je še posebej pomembno, da prav s spoštovanjem mednarodnopravnih norm in prava nasploh pokažejo, da so sposobne doseči raven, kakršno mora ves čas zagotavljati tudi Evropska unija." Za spoštovanje mednarodnih pogodb in vladavine prava se je zavzel tudi slovenski zunanji minister Karl Erjavec. Na četrtem vrhu o Zahodnem Balkana znotraj berlinskega procesa je ocenil, da je položaj v regiji še vedno nestabilen. V Trst je prišel še naš gospodarski minister Zdravko Počivalšek, ki je ob robu dogodka poudaril, kako pomembno je za Slovenijo sodelovanje v takšnih procesih. Verjame, da bo naša država gospodarsko sodelovanje z regijo še okrepila.
