Kako daleč smo od celovite reforme evrskega območja?
Slovenija
Evro je valuta 340 milijonov prebivalcev stare celine v 19 članicah Evropske unije in druga najbolj uporabljana valuta na svetu. Prva med novimi članicami iz širitve leta 2004 ga je leta 2007 uvedla Slovenija. Evropska komisija je pred kratkim razgrnila dokument, s katerim poziva k premisleku o nekaterih korakih, ki bi spodbudili tesnejše sodelovanje v območju z evrom.
O tesnejšem sodelovanju v območju evra, tudi njegovi reformi, se že dalj časa vrstijo različne razprave. Nazadnje se je tega področja pred kratkim v nagovoru vodjem nemških podjetij v Berlinu dotaknila nemška kanclerka Angela Merkel. Kot je dejala, je pripravljena razmisliti o spremembah, ki jih je predlagal novi francoski predsednik Emmanuel Macron. Njegove ideje gredo v smeri vzpostavitve posebnega proračuna območja evra ter ustanovitev parlamenta in funkcija finančnega ministra območja evra.
Alešu Lokarju iz KD Skladov se zdi pozitivno, da prihaja do razprav, kako poglobiti sodelovanje. A do idej, ki so trenutno v osredju, je nekoliko skeptičen. "Običajno rečemo, da je hudič v podrobnostih. Ideje za zdaj vidim kot floskule, ni nekega operativnega načrta. Dokler ni operativnega načrta, je težko soditi, kako in kaj." Lokar prav tako ne vidi dodane vrednosti v ustanovitvi parlamenta in funkciji finančnega ministra območja evra. "Evropska unija že ima nek parlament. Res je, da so v njem tudi neevrske države, a kakršnokoli podvajanje funkcij in dodatni birokratski oziroma administrativni stroški, ki bi tukaj nastajali, bodo pri ljudeh znova vzpodbudili nezaupanje oziroma negativno konotacijo," je Lokar razmišljal v rubriki Evropska unija v živo. Boji se, da politiki to pozabljajo in tudi, da se reševanja nekaterih aktualnih vprašanj lotevajo tam, kjer je najpreprosteje. "Iz ekonomskega vidika razrešiti situacijo je najbolj preprosto, saj vse države vidijo nek interes in pozitiven izplen. A problemi so drugje. Problem je med drugim, ali bomo imeli evropsko vojsko ali ne, saj so stališča o tem zelo diametralna. Problem so migracije, kjer so pogledi prav tako zelo različni. Mislim, da bi se bilo treba tega lotiti z neko zelo kompleksno rešitvijo. Gospodarsko povezovanje je zelo parcialna rešitev."
Lokar se strinja, da evrske strukture potrebujejo večja pooblastila. "S tem se preprečuje to, da nekatere države zadeve razrešujejo po svoje." Kot najbolj eklatanten primer je omenil Grčijo, v veliki meri pa so zadnji predlogi, osredotočeni na tesnejše sodelovanje v območju evra, odgovor na italijanski dolg. "Njihov dolg je nerazrešljiva uganka, če se ga ne bomo lotili na evropski ravni. Če tega ne bomo razrešili, je vprašanje, ali bo Italija še del Evropske unije, jaz pa si te brez Italije ne predstavljam."
