Juhant: Lipa sprave raste!
Slovenija Rok Mihevc
O Lipi sprave in Dnevu državnosti smo govorili v tokratni oddaji »Spoznanje več, predsodek manj«. Vsak drugi ponedeljek v mesecu je z nami akademik in profesor dr. Janez Juhant.
Lipa sprave kot spodbuda k boljši prihodnosti
V četrtek, 15. junija, na »Dan krivde, odpuščanja in sprave«, bo ob 19. uri pri Lipi sprave na ljubljanskih Žalah spominska žalna slovesnost. Dogodek organizirajo Društvo Združeni ob Lipi sprave, Civilna pobuda Teharje muzej genocida in katarze, Civilno združenje za nadzor institucij; Demos na Kamniškem, Nova Slovenska Zaveza, Rafaelova družba, Slovenija v svetu, Slovenski katoliški izobraženci, Svet katoliških laikov Slovenije, Svetovni slovenski kongres in Varuhi spomina znotraj pobude Vseposvojitve.
Žalna slovesnost je namenjena spominu vseh žrtev vojne in revolucije, po drugi strani pa jo po Juhantovih besedah doživljamo kot dolg do teh žrtev in s tem tudi dolg do domovine. »S spominom obenem spoštujemo njihov doprinos k naši narodni zgodovini in verujemo, da so tisti, ki so umrli za domovino, še posebej v narodnem spominu. Hkrati nas to spodbuja, da bi tudi mi v vsakdanjem življenju kaj naredili za domovino.« In hvaležni moramo biti za ljudi, ki kaj storijo za to, meni Juhant. Spodbudil pa je tudi k večji osveščenosti, da se zavedamo pomena države, ki jo sami oblikujemo in je nastala s prizadevanjem številnih ljudi.
Janez Juhant je vesel združitve ob Lipi sprave, saj meni, da s tem spodbujajo k večjemu sodelovanju in povezanosti. Pripravili so tudi izjavo vseh sodelujočih društev, s katero bodo poudarili dolg vseh ustanov, države, državnega zbora in vlade, da se uredijo krivice in druge odprte stvari. »Predvsem, da se uredi pokop žrtev in to na civilizacijski način. S tem bomo pokazali, da smo urejena, demokratična in suverena država.« Po njegovem mnenju gre tudi za ureditev medsebojnih odnosov, s pristopom uradnih ustanov, pa bi jih lahko izboljševali.
Lani se je slovesnosti ob Lipi sprave prvič udeležil predsednik republike Borut Pahor in tudi letos bo tam. Juhanta to navdaja z upanjem, da se stvari spreminjajo v pozitivno smer. »S tem, da je Pahor prisoten kot predsednik države, vendarle urejamo stvari in s tem postavljamo evropske standarde.« Lipa sprave s tem raste, še pozitivno ugotavlja Juhant.
Profesor poudarja, da mora država delovati tako, da se bomo v njej vsi počutili kot doma. »S sodelovanjem drug drugega krepimo in poskušamo presegati takšne in drugačne omejenosti. Na primer, da nas vedno ob takšnih dogodkih zmerjajo, da smo desničarji. A menim, da so desničarji v naši družbi tisti, ki so pri koritu in imajo kapital. Tisti, ki si prizadevamo za demokratično državo, pa smo entuziasti. Želimo si boljše prihodnosti in da bi v skupni domovini imel vsak svoje mesto.«
Zakaj je 15. junij Dan krivde, sprave in odpuščanja?
Juhant pojasnjuje, da ta dan pade v obdobje, ko so bili vrnjeni domobranci in številni civilisti. »Krivde, ker se je zgodila največja narodna tragedija, saj so bili ljudje v tako velikem številu pomorjeni. Sprave, ker si prizadevamo, da se te stvari uredijo. In odpuščanje, da drug drugemu odpustimo.« Odpuščanje je po njegovem stalen proces, na katerem je potrebno graditi in stalno obnavljati. »Ljudje smo velikokrat v nevarnosti, da prizadenemo drug drugega. Zato se morajo krivice sprotno popravljati in država ima tu ustrezne mehanizme.«
Več pa v oddaji »Spoznanje več, predsodek manj«!
