Angelus na nedeljo Svete Trojice

Cerkev na Slovenskem | 11.06.2017, 15:12 Petra Stopar

Kljub izrazito poletni vročini se je opoldne na Trgu sv. Petra v Vatikanu znova zbrala velika množica romarjev. Papež Frančišek je vse prisotne spodbudil k posnemanju Itale Mele, ki je bila včeraj v italijanskem mestu La Spezia prišteta med blažene. Izhajala je iz neverne družine in se imela za ateistko, a je v mladosti odkrila Boga in ga globoko doživljala v skrivnosti Svete Trojice. Sveti oče je povabil, naj se po njenem zgledu čez dan večkrat z mislijo obrnemo na Boga Očeta, Sina in Svetega Duha, ki prebiva v kamrici našega srca.

Papež Frančišek je opoldanski nagovor na nedeljo Svete Trojice začel s povabilom, naj prisluhnemo besedam, ki jih je apostol Pavel naslovil skupnosti v Korintu in so sad njegove osebne izkušnje Boga. Pavel jim je zaželel, naj bo »milost Gospoda Jezusa Kristusa, ljubezen Boga in občestvo Svetega Duha z vami vsemi« in naj bodo veseli, naj si prizadevajo za popolnost, naj se med seboj spodbujajo in živijo v miru.

Sveti oče je nadaljeval, da je razodevanje Svete Trojice prišlo do svoje polnosti po Jezusovi besedi in njegovem odrešenjskem poslanstvu v Novi zavezi. Jezus nam je pokazal obličje Boga, ki je eden v svojem bistvu in hkrati v treh Osebah. Bog je ves in samo Ljubezen, ki vse ustvarja, odrešuje in posvečuje, je Oče in Sin in Sveti Duh.

Tudi evangeljski odlomek o Nikodemu, človeku, ki je kljub svojemu pomembnemu položaju znotraj verske in civilne skupnosti, govori o tem, kako sam ni prenehal z iskanjem Boga. Ni si domišljal, da ga že dovolj pozna.

In tako je odmev Božjega glasu zaznal v Jezusovem glasu. V nočnih pogovorih z Nazarečanom je Nikodem končno dojel, da ga je Bog že iskal in pričakoval, da ga osebno ljubi, saj je Bog v tem vedno prvi na potezi: išče nas, nas pričakuje in ljubi, še preden se mi tega zavedamo, je pojasnil papež Frančišek in nadaljeval: »Takole mu je spregovoril Jezus: ’Bog je namreč svet tako vzljubil, da je dal svojega edinorojenega Sina, da bi se nihče, kdor vanj veruje, ne pogubil, ampak bi imel večno življenje’. Kaj je to večno življenje? To je neizmerna in zastonjska Očetova ljubezen, ki nam jo je Jezus podaril na križu tako, da je za naše odrešenje daroval svoje življenje.«

Ta Božja ljubezen je po delovanju Svetega Duha na svet zasijala z novo lučjo in razsvetlila srce vsakega človeka, ki ga išče, je zagotovil sveti oče. Ta luč odkrije najtemnejše kotičke, odkrije trdoto, ki nam preprečuje prinašati dobre sadove ljubezni in usmiljenja.

Opoldanski nagovor je papež Frančišek sklenil s prošnjo k Božji Materi, naj nam pomaga vedno močneje in bolj celovito vstopati v občestvo Svete Trojice in tako živeti in pričevati o ljubezni, ki daje smisel našemu življenju.