Pozeba, višnje
S sistemskimi ukrepi v boju proti pozebi
Kmetijstvo
Na Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije so že pred prazniki potegnili črto pod prve ocene škode po letošnji pozebi. Podatki, ki še niso dokončni, kažejo, da je bila letošnja veliko hujša od lanske, zaskrbljujoče pa je, da bo v vinogradih in sadovnjakih vplivala na dvoletni izpad pridelka. Na ministrstvu za kmetijstvo gozdarstvo in prehrano pa se danes srečuje skupina strokovnjakov, ki bo pripravila načrt ukrepov za odpravo posledic. Več o vsem ste lahko slišali v naši nedeljski kemtijski oddaji.
Skupino vodi državna sekretarka mag. Tanja Strniša, o predvideni smeri reševanja nastale situacije pa je ob ogledu škode v okolici Žalca napovedala podobne ukrepe, ki jih poznamo že iz lanskega interventnega zakona, napovedala pa je tudi sistemsko reševanje. "Zavedamo se, da dve tako katastrofalni zaporedni pozebi nakazujeta na to, da je potrebno sprejeti nekatere sistemske ukrepe, ki naj nasade zavarujejo pred takimi pojavi," je povedala Strniševa in opozorila, da je potrebno razmišljati o pozebi kot posledici podnebnih sprememb in se na to tako tudi odzvati.
Na kmetijskem ministrstvu napovedujejo spremembo aktualnega programa razvoja podeželja v smeri podpor za ureditev oroševalno namakalnih sistemov v intenzivnih sadovnjakih. Težavo zdaj predstavljajo birokratski zapleti pri pridobivanju soglasij za njihovo namestitev. Državna sekretarka mag. Tanja Strniša zato pričakuje, da bodo pri hitri in učinkoviti rešitvi tega področja sodelovali tudi na okoljskem ministrstvu.
Oroševanje bi lahko vzpostavili tudi s pomočjo EU sredstev
Sadjarji in vinogradniki so prepričani, da bi velik del sredstev za postavitev takšnih sistemov pridobili iz evropskih virov, a je treba v tem primeru spremeniti nacionalni program razvoja podeželja, ki oroševalnih sistemov ne predvideva, njihova postavitev pa je povezana tudi z velikimi birokratskimi ovirami.
Gre za sistem cevi v intenzivnih nasadih, prek katerih pred napovedano pozebo začnejo pršiti vodo po drevju. Ta začne zaradi nizkih temperatur na njem zmrzovati ter tako veje in liste obda z ledom. Ta učinkuje izolativno, in ob pravilni tehniki oroševanja omogoči boj proti pozebi.
Strošek postavitve oroševalnih sistemov v intenzivnih sadovnjakih naj bi znašal med 8.000 in 10.000 evrov na hektar. Sadjarji pozivajo tudi k boljši sistemski ureditvi področja zavarovanja.
Cvetko: Čimprej je treba izplačati nadomestilo za lansko škodo po pozebi
Predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije Cvetko Zupančič je po ogledu poškodovanih površin na območju Žalca državo pozval, naj čim prej izplačajo nadomestilo za škodo po lanski pozebi, ker bo to sadjarjem in vinogradnikom, ki so že drugo leto zapored utrpeli škodo zaradi pozebe, v veliko pomoč.
Prav tako Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije poziva vlado, da Uradu za zaščito in reševanje naroči izdelavo ocene škode tako kot lani, hkrati pa predlagajo, da se oškodovancem v skladu z zakonom odpišejo prispevki za pokojninsko in zdravstveno zavarovanje. Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov predlagajo, da se v skladu s stopnjo poškodovanosti zmanjša oziroma odpiše najemnine za leto 2017. Kot pomoč sadjarjem, ki bodo že drugo leto ostali brez pridelka, na Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije predlagajo odobritev posojila s poroštvom države, da bodo kmetije lahko izvedle nujne agrotehnične ukrepe, hkrati pa se preuči možnost izredne finančne pomoči. Na zbornici tudi menijo, da bi bilo treba spremeniti sistem zavarovanja tako, da bo le-ta v danih ekonomskih razmerah sprejemljiv za kmete, zahtevajo povišanje stopnje sofinanciranja, nižjo odbitno franšizo, ter ugodnejše pakete zavarovanj.
Strokovnjaki so v minulem tednu vsem prizadetim pridelovalcem svetovali, da z odločitvami o agrotehniki še počakajo in sicer da rastline nastavijo nove poganjke in da odpadejo uničeni poganjki. Priporoča se škropljenje s pripravki na osnovi z aminokislin, morskih alg in ostalimi biostimulatorji, ki s svojim protistresnim delovanjem ob pogoju ugodnega sončnega vremena omogočijo hitro in učinkovito obraščanje ter delno revitalizacijo. Ta je v trajnih nasadih zelo pomembna, da bodo posledice pozebe v prihodnjem letu čimmanjše.
