V dvorani zadnje večer molitev za mir v Sveti deželi
Svet | Marjana Debevec
Na jutrišnji binkoštni ponedeljek bo v dvorani zadnje večerje v Jeruzalemu na pobudo Ekumenskega sveta Cerkva potekala binkoštna molitev za mir v Sveti deželi. Osem mladih kristjanov z različnih predelov sveta bo izreklo svojo molitev za mir. Molitvi bo sledilo srečanje v benediktinski opatiji, med katerim bodo predstavniki različnih Cerkva spregovorili o svojih pobudah za mir v Sveti deželi.
Ekumenski svet Cerkva vabi vse Cerkve po svetu, naj se na binkoštni ponedeljek ali pa na predvečer tega dogodka solidarno pridružijo molitvi za mir. V ta namen so oblikovali tudi posebni bogoslužni obrazec.
Osrednja binkoštna molitev pa bo potekala dvorani zadnje večerje, kjer je bilo po izročilu prizorišče binkošti. Dovoljenje za krščanska bogoslužja v dvorani zadnje večerje je sicer izdano zelo redko. Papeži Janez Pavel II., Benedikt XVI. in Frančišek in nekateri kardinali so tam že obhajali sveto mašo.
Izvorno je na tistem mestu stala veličastna poznorimska cerkev, katere ostanke so v času križarskih vojn nadomestili z novogradnjo Marijine cerkve, od te pa je po uničenju, ki ga je povzročil sultan Saladin, ostalo ohranjenih le nekaj delov. Te ostanke so leta 1336 pridobili frančiškani. Leta 1342 je neapeljska kraljica na tem kraju dala sezidati dvonadstropno stavbo, v kateri je bila kapela in dvorana zadnje večerje.
Leta 1524, potem ko so Turki frančiškane pregnali s Sionske gore, je bilo svetišče preurejeno v mošejo, posvečeno preroku Davidu. Od leta 1948 je bila stavba v lasti izraelskega ministrstva za kulturo, Judje pa prostor v podprostorih častijo kot Davidov grob. »Cenacolo« je vedno predmet izraelsko-vatikanskih pogajanj, vendar doslej dokončnega rezultata še ni bilo.
Bogoslužje na binkoštni ponedeljek z naslovom »Pridi, Duh miru: svetovni molitveni dan za pravičen mir v Sveti deželi. Kot je zapisano v izjavi za javnost, je upanje vseh kristjanov, da bi Sveti Duh navdihnil nove pobude za iskanje miru in pravičnosti v Sveti deželi.
