Latinska Amerika
V Venezueli protesti proti Maduru, v Paragvaju Cartes ne bo več kandidiral
Svet
V Venezueli opozicija jutri pripravlja množične demonstracije proti predsedniku Nicolasu Maduru. Očita mu, da je državo pahnil v politično in gospodarsko krizo, zato zahteva predčasne volitve in obenem tudi izpustitev političnih zapornikov. Maduro je na ulice že poslal vojsko, ki mu je potrdila zvestobo. Pred kratkim je bilo nemirno tudi v Paragvaju. Tam je zavrelo po razkritju, da je senat na skrivaj potrdil ustavno dopolnilo, ki bi zdajšnjemu predsedniku države omogočilo nov mandat. Horacio Cartes je danes sporočil, da se ne bo potegoval zanj.
V Venezueli že dva tedna ni dneva brez protestov proti vse bolj železni roki Madura. Udeležuje se jih več deset tisoč ljudi, nemalokrat prerastejo v spopade s policijo, ki so že zahtevali žrtve. Opozicija vrhunec pričakuje na jutrišnji državni praznik, ki slavi začetek boja za neodvisnost leta 1810. Napoveduje mater vseh protestov, zato je Maduro k pripravljenosti pozval vojsko. Opozicija že svari pred nasiljem. Tako kot Maduro se je obrnila na vojsko, a s prošnjo, naj se mu upre. Obrambni minister Vladimir Padrino Lopez je zagotovil, da je vojska potrdila svojo brezpogojno lojalnost predsedniku države. Maduro se je zahvalil za podporo in napovedal, da jo bo razširil na pol milijona vojakov.
K mirnim protestom v Venezueli je pozvalo 11 držav Latinske Amerike, med njimi Paragvaj, od koder smo o spopadih med protestniki in policijo poročali konec marca. Takrat se je na dogajanje v obeh državah odzval tudi papež Frančišek, ki pozorno spremlja tamkajšnje razmere. "Molim za to prebivalstvo, ki je meni zelo ljubo, in vse vabim, da bi vztrajali v iskanju političnih rešitev ter se pri tem ne bi utrudili in bi se izogibali vsakemu nasilju." Ta poziv se je, kot kaže, dotaknil paragvajskega predsednika. Cartes je tako sporočil, da se prihodnje leto ne bo potegoval za nov mandat, tudi če bo kongres potrdil ustavno dopolnilo, ki bi mu to omogočilo.
