Papež Frančišek voščil Benediktu XVI. za veliko noč in za rojstni dan
V sredo, 12. aprila popoldne je papež Frančišek obiskal samostan Mater Ecclesiae, kjer je kakor vsako leto Benediktu XVI. voščil za veliko noč. Tokratni obisk pa je imel dvojen praznični značaj, saj je papež Frančišek zaslužnemu papežu čestital tudi za 90. rojstni dan.
P. Lombardi: Benedikt XVI. živi to, kar je napovedal
Med konzistorijem, 11. februarja 2013, je takratni papež Benedikt XVI. napovedal svojo odpoved petrinski službi. »Potem, ko sem si večkrat izprašal vest pred Bogom, sem prišel do gotovosti, da moje moči zaradi starosti niso več primerne za zadostno opravljanje petrinske službe,« so zvenele besede skoraj 86-letnega papeža, izjemnega v svoji ponižnosti in pogumu, da je pred svetom priznal omejitve starosti in veliko odgovornost, ki pripada papeški službi.
Po štirih letih njegovega bivanja v stavbi nekdanjega samostana v vatikanskih vrtovih še bolje in globlje razumemo to njegovo preroško odločitev, da se umakne v samoto in molitev. »Način, s katerim je živel in živi ta leta, ustrezajo tistemu, kar nam je povedal: da bo živel v molitvi, v umiku in bo z duhovnega vidika in s skrajno diskretnostjo v molitvi spremljal življenje Cerkve in svojega naslednika,« je za Radio Vatikan povedal p. Federico Lombardi, ki je pred štirimi leti opravljal službo tiskovnega predstavnika Svetega sedeža, danes pa je predsednik Fundacije Joseph Ratzinger – Benedikt XVI.
Pravi, da je zaslužni papež v odličnem stanju z vidika duhovnih in razumskih moči in je torej zelo prijetno biti z njim. Vendar pa čas mineva in njegove fizične moči nekoliko slabijo. Kljub vsemu, pa nima kake posebne bolezni. »Vidna pa je slabotnost, ki se pojavlja zaradi starosti. A še vedno je na nogah, po hiši lahko hodi,« pove Lombardi, ki mu sedanja služba omogoča, da Benedikta XVI. večkrat obišče.
O njegovem pričevanju v zadnjih štirih letih, Lombardi pravi, da je njegovo življenje v tem času molitve popolnoma skladno s trditvijo, da »je Bog v središču, vera pa je smisel našega življenja«. Izpostavi tudi, da je obdobje starosti čas, ki se ga živi kakor pripravo na srečanje z Gospodom. O tem lepo pričuje ravno Benedikt XVI. »Mislim, da je zelo lepo imeti zaslužnega papeža, ki moli za Cerkev in svojega naslednika. To je navzočnost, ki jo mi čutimo, vemo, da je on tukaj, čeprav ga ne vidimo veliko, a ko ga vidimo, smo vsi zadovoljni, saj ga imamo radi. Čutimo ga torej kot navzočnost, ki nas spremlja, tolaži in razveseljuje.«
Odnos med Frančiškom in Benediktom XVI. je po Lombardijevem prepričanju živet z mnogo vedrine in normalnosti. Spomni, da je Benedikt kot papež obljubil pokorščino svojemu nasledniku, čeprav se takrat še ni vedelo, kdo bo to. Svojo napovedano diskretnost in duhovno bližino sedaj tudi uresničuje, kar Frančišek zagotovo čuti in ta odnos goji z mnogimi kratkimi obiski, telefonskimi klici in drugimi znamenji domačnosti, spoštovanja in duhovne podpore. »Rekel bi,« še pravi p. Lombardi, »da vedno ko na fotografijah vidimo skupaj papeža Frančiška in njegovega predhodnika, je to za vse nas veliko veselje. Obenem pa je tudi lep zgled združenosti Cerkve v njenih raznolikih stvarnostih.«
