Obžrto do 60 odstotkov mladja v gozdovih

Kmetijstvo | 11.04.2017, 15:51

V teh dneh se zaključuje postopek sprejemanja letnih načrtov lovsko upravljalskih območij, katerih temeljni cilj naj bi bil uravnoteženje odnosa med gozdom in rastlinojedo divjadjo. Po časovnici bi morali biti predlogi posameznih letnih lovsko upravljalskih načrtov že včeraj posredovani v potrjevanje na Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Zapleta pa se v parlamentu.

Ob pripravi in v fazi sprejemanja letnih načrtov lovsko upravljalskih območij, se je v medijih pojavilo veliko zavajajočih informacij, ki predlog predvidenega povečanega odstrela divjadi problematizirajo. Medtem ko kmetje in kmečke stanovske organizacije že leta opozarjajo na izjemno naraščanje škod po divjadi, ki so predvsem posledica velike prenamnožitve populacij, pa na drugi strani lovci menijo, da povečanje odstrela pomeni hiter in globok poseg, po katerem se jelenjad ne bi opomogla.

O tem je bilo kar nekaj vročih besed slišati tudi minuli teden na 55. nujni seji Odbor za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano DZ. Damjan Oražem, direktor Zavoda za gozdove Slovenije je članom odbora predstavil razloge za pripravljene osnutke predlogov. Stroka je jasna, objedenost gozdnega mladja je velika: "Na 40 odstotkov gozdov imamo izjemno resne probleme z obnovo gozdov, zaradi tega, ker je ta divjad preštevilčna, med drugim tudi ta, ki jo obravnavamo, jelenjad, in problem je, kam to pelje. Pelje v izrazito monokulturo ali pa bikulturo. Bukve in smreke."

Smreka je na udaru podlubnikov, prav tako je samo vprašanje časa, kdaj bo kozliček na bukvi terjal svoj davek: "Ne bo treba dolgo čakati, da pride sem in bo verjetno to hujša katastrofa kot je trenutno lubadar. In če mi usmerimo razvoj gozdov v samo dve vrsti, stavimo vse žetone na dve polji, vemo kakšen je izid. Igra se ne bo izšla dobro."

Damjan Oražem, direktor Zavoda za gozdove opozarja: "Gre za vrstno slabitev, gre pa istočasno tudi za številčno slabitev. Mi smo zaznali na poizkusnih ploskvah, da na teh ogroženih območjih pride do obžrtosti tudi 60 odstotkov mladja, drugi so poškodovani, dobimo praktično nekaj kriplov in teh ostane približno 2 tisoč za razvoj gozda, neke višine pol metrov. V naravi tam kjer je divjad usklajena z gozdom, bi imeli teh osebkov nekje med 20 in 50 tisoč, odvisno od rastišča in drevesnih vrst in še marsičesa. Ko naravno obnavljamo gozdove, sadimo med 2 tisoč 500 in več sadikami in vedno nam narava doda še nekaj svojega. Tukaj smo pa prisiljeni, da delamo z 2 tisoč hendikepiranimi osebki. Iz tega nikoli ne bo kvalitetnega odraslega gozda."

Na Zavodu za gozdove Slovenije so danes za naš radio potrdili, da so vsi območni sveti, predloge upravljanja z divjadjo potrdili, v skladu s časovnico pa so ti tudi že bili posredovani na resorno ministrstvo v sprejem. A člani Odbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano so minuli teden, na predlog Žana Mahniča SDS, po proceduralni prekinitvi seje, usklajeno s poslanci koalicije sprejeli naslednji sklep:"Odbor za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano predlaga Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, da pregleda pripombe upravljavcev lovišč na osnutke lovsko-upravljavskih načrtov in zadevne strukturne podlage načrtovalcev in o ugotovitvah poroča odboru. "

Tako je zdaj Ministrstvo za kemtijstvo, gozdarstvo in prehrano tisto, ki se bo moralo odločiti, ali bo prisluhnilo svojim strokovnim institucijam in njihovim predlogom za ureditev razmer ali spet podleglo lovskemu lobiju.