Tudi ekološka žita potrebujejo dognojevanje!

Kmetijstvo | 21.03.2017, 14:45

Strokovnjaki pravijo, da je glede na vremenske razmere in stanje sedaj skrajni čas, da se odpravimo na njive in dobro pregledamo posevke ozimin. Ocenimo lahko njihovo prezimitev, sklop in kakšen je vznik plevelov. Glede na oceno stanja pa se nato odločimo za potrebne ukrepe. Več o nadaljnjih ukrepih pa je v današnjih minutah za kmetijstvo in podeželje svetovala mag. Martina Gomzi, specialistka za ekološko kmetovanje na Kmetijsko gozdarskem zavodu Maribor.

Ta je poudarila, da žal marsikdo pozablja, da je tudi v ekološki pridelavi zelo pomembno, da prvo dognojevanje žit opravimo pravočasno. S prvim dognojevanjem namreč posevkom zagotovimo hrano za boljšo rast in čim boljše razraščanje, kar daje višji pridelek.

Pomembnost česanja

Rastlinam dostopna količina dušika v tleh je odvisna od številnih dejavnikov, opozarja mag. Martina Gomzi. Velik vpliv imajo žetveni ostanki, gnojenje z organskimi gnojili in s tem povezana mineralizacija. Organska snov ali humus je pomembna zaloga dušika v tleh. V talni organski snovi je običajno vezanega več kot 90 odstotkov dušika. Torej, več kot je v tleh humusa, večja je zaloga dušika v tleh. Vendar ves ta dušik rastlinam ni dostopen, ker je v rastlinam nedostopni obliki. Potrebna je mineralizacija, kar lahko pospešimo z ukrepom česanja.

Pomembna je temperatura

Najprimernejši čas za prvo dognojevanje žit je, ko se temperature zraka ogrejejo nad 5 stopinj Celzija. To je tudi čas, ko ozimine ponovno začnejo rasti. Dognojujemo z razredčeno gnojevko, kompostom ali dovoljenimi organskimi gnojili, ki vsebujejo dušik.

Za potrebe prvega dognojevanja strokovnjaki priporočajo dognojevanje z gnojevko, v odmerku 10 do 15 m3/ha, razredčeno z vodo v razmerju 1:1. Pomemben ukrep po dognojevanju je česanje. S česanjem prezračimo tla, hkrati gnojevko nekoliko vdelamo v tla in uničimo enoletne plevele, ki se že pojavljajo. V katalogu Sredstva in smernice za ekološko kmetijstvo je navedenih kar nekaj dovoljenih organskih gnojil, ki vsebujejo dušik. V primeru, da nimate gnojevke, priporočam uporabo le teh, dodaja mag. Martina Gomzi.

Na kaj vse vpliva dognojevanje?

Dognojevanje bo odločilno vplivalo na kvaliteto razraščanja in oblikovanje številnejših stranskih poganjkov, kar prispeva k povečanju števila potencialnih klasov. Vsem pridelovalcem tako priporočamo, da so pozorni na to opravilo. Priporočamo da v skladu s stanjem žitnih posevkov le te dognojite takoj, ko bodo talne in vremenske razmere to dopuščale.

Ob koncu je naša gostja opozorila na nujnost rednega vodenja evidenc in povedala, kako postopati v primeru gnojenja z nakupljenimi gnojili.