Izidor Završnik | (foto: Dom sv. Jožef Celje)
Izidor Završnik - slovenski Maksimilijan Kolbe
Slovenija | Tone Gorjup
Tudi Slovenci imamo, podobno kot Poljaki Maksimilijana Kolbeja, duhovnika-mučenca, ki je 10. marca 1943 v mariborskem zaporu šel prostovoljno v smrt in s tem dal življenje za mladega sojetnika, ki je bil določen za talca. To je bil duhovnik Izidor Završnik. V župniji Gomiljsko, kjer je odraščal, odgovoril na božji klic in bil dušni pastir po posvečenju, bodo danes popoldne obhajali nedeljo mučencev celjske škofije. Zaznamovala jo bo 100. obletnica rojstva slovenskega Kolbeja.
Praznovanje bodo začeli ob 15. uri z molitvijo križevega pota, uro zatem bo slovesna maša za beatifikacijo slovenskih mučencev, ki jo bo ob somaševanju duhovnikov daroval škof Stanislav Lipovšek. Kot nam je povedal, so veseli, da imajo v svoji škofiji tako velikega pričevalca za vero. Ob 100. obletnici rojstva Izidorja Završnika so v Gomiljsko povabili vse župnije, da bi na novo osvetlili njegov mučeniški lik in pospešili proces beatifikacije. Ta poteka kot skupinski postopek za slovenske mučence 20. stoletja, njegov postulator pa je p. dr. Metod Benedik. Kot je povedal škof Lipovšek je postopek v fazi zbiranja podatkov. V ospredju slovesnosti na Gomiljskem bo Izidor Završnik. K temu bo pripomogla tudi nova knjiga z naslovom Zmagovita ljubezen dr. Karla Geržana, ki je te dni izšla pri založbi Ognjišče. Geržan je ob tem navdušeno povedal: »Mi imamo svojega Maksimilijana Kolbeja. V nekaterih odtenkih še bolj zanimivega v njegovem ravnanju, v njegovem pristnem iskanju!« Daljšemu pogovoru s škofom Lipovškom in Karlom Gržanom ob obletnici smrti Izidorja Završnika in 100-letnici njegovega rojstva lahko prisluhnite v posnetku.
Izidor Završnik se je rodil 4. aprila 1917 v župniji Sv. Jurij ob Taboru. Družina se je pozneje preselila na Gomiljsko. Maja 1941 je bil predčasno posvečen. Po novi maši je bil dušni pastir v Gomilskem in okoliških župnijah, ki so ostale brez duhovnika. Ker je mnogim pomagal pri prehodu v ljubljansko pokrajino, so ga Nemci v začetku leta 1942 zaprli in mučili; pozneje so ga izpustili z namenom, da bi ovajal. Ker tega ni hotel, so ga znova zaprli. Ko so na pepelnično sredo, 10. marca 1943, med jetniki izbirali talce in je bil kot deseti v vrsti izbran tudi mlad fant Franc Žvan, se je Izidor Završnik, ki je stal poleg njega, ponudil, da ga zamenja. Tako je šel v smrt s preostalimi štiriindvajsetimi jetniki. Ustreljene na dvorišču mariborskih zaporov so prepeljali v Gradec in jih tam pokopali.
