Hvala, amasegenálo!
Etiopija 2016 | 28.02.2017, 18:15 Jure Sešek
Sedim pred tipkovnico, pred menoj prazna stran na računalniškem zaslonu, ob njem napol pomečkani papirji s scenarijem minulega sobotnega programa, nekaj podpisanih dokumentov, ki bodo v naslednjih dneh iskali lastnika, katerega izmed pokroviteljev sobotnega dobrodelnega dogodka ... Na hodniku je še vedno videti, da smo potrebovali veliko opreme, v naših elektronskih nabiralnikih je kup odmevov pustne sobote, elektronske poti med nami, Misijonskim središčem, darovalci in bankami so zasedene … Cel kup dokazov, ki govorijo, da je za nami letošnja Pustna sobotna iskrica.
Pustni ples z dobrim namenom, predvsem pa darovanje po telefonu in ostalih elektronskih poteh, so rodili neverjeten sad. 118.852 evrov! Nobena doslej zbrana vsota se ne more primerjati z goro dobrega, ki je zrasla v soboto. Z vašimi darovi ste se nas dotaknili, z vašo dobrodelnostjo pokazali, da je prav ohranjati upanje na lepši svet! Kamorkoli se namreč človek ozre, skoraj karkoli medijskega spremlja, pogleda, prebere, povsod čudne napovedi. Z vseh kotičkov strah, ki kriči, da je s tem svetom nekaj narobe. Vem, tudi stiska, na katero smo opozarjali v soboto, posredno pa v tednih, celo mesecih od našega prihoda iz Etiopije, govori o nepravičnosti sveta, ki ima predvsem nepravilno razdeljene dobrine. Pa vendar, z vašimi darovi ste preglasili temne napovedi, skrbem pokazali, da so lahko tudi vzrok za dobro delo!
Iskreno priznam: med pripravami nas je skrbelo kako se boste odzvali klicu na pomoč. Uspeh lanske akcije, ki je bila namenjena Madagaskarju se nam je zdel tako velik, da si nismo upali niti pomisliti, da boste naši poslušalci za Etiopijo darovali celo več sredstev, kot za misijone na rdečem otoku. Pa je bilo tako!
Vzkliki veselja ob vsoti zbranega, ki se je višala iz minute v minuto, so bili do konca iskreni. Lahko bi vam pripovedoval o objemu in solzah misijonarja, ki je v naši radijski kleti spremljal predano delo prostovoljcev, lahko bi govoril o nasmehih prostovoljcev, ki so pripravljali dvorano, radijcih, ki smo trdo delali nekaj dni pred to lepo soboto. Lahko bi vam prebral le nekaj vaših misli, ki ste jih misijonarjem in ubogim namenili ob oddaji elektronskih darov … Pa bi bilo vsega preveč, toliko je bilo navdušenja, toliko srčne topline, da vse skupaj gotovo priča o resnici: bilo je vredno, izplačalo se je!
Ne morem pozabiti odgovorov misijonarjev, besed Petra Opeke, Janeza Krmelja, letos Jožeta Andolška, ki na dvome o tem, ali se vse žrtve sploh izplačajo, ko pa vendar dežele kljub njihovemu razdajanju še vedno brodijo po globoki brozgi revščine, popolne brezbrižnosti državnih organov in z zatisnjenimi očmi razvitega sveta še vedno umirajo v krutosti bolezni in lakote, odgovarjajo: “Če sem pomagal kateremu izmed najmanjših bratov, potem je bilo vredno.” Zavedajo se, da s svojim delom, podprtim tudi z vašimi darovi pomagajo Kristusu, ki ga prepoznavajo v najbolj ubogih.
Pred dnevi sem srečal mladega duhovnika, ki je pred svojim posvečenjem mesec dni preživel na malgaškem misijonu pri misijonarju Tonetu Kerinu. Ob prihodu mu je dejal: “Si že srečal križanega Kristusa? Če ga še nisi, ga boš srečal v naših kolibah, med našimi ljudmi! Če na najinih poteh ne boš spoznal Križanega, potem se ne daj posvetiti!” Pred vrati podrte kolibe iz katere je neznosno zaudarjalo, mu je naročil: “Tule, v tej revščini, trpljenju in bolezni boš srečal Gospoda. Križanega, na smrt trpečega. Objemi ga. Z vero boš zmogel objem …” Vstopila sta med hudo gobave, med ljudi, ki so v nečloveških razmerah čakali svoj konec. Z vero, ki daje neslutene moči je mladi bogoslovec objel gobavega in veroval, da se zlo nalezljivega ne more sprijeti z vero v Boga! Zmogel je, zaupal in veroval!
In prav za zaupanje gre tudi pri vašem sobotnem odzivu, dragi poslušalci! Zaupali ste! Zaupali ste besedam misijonarja, verjeli zgodbam, ki smo jih pripovedovali in pred tem doživeli, slišali krik lačnih otrok, ki jih niste videli, verjeli sogovornikom s katerimi se morda ne boste nikoli srečali. Zato: hvala za vašo vero, hvala za zaupanje v naše delo. Še enkrat poudarjam, da z Misijonskim središčem Slovenije zagotavljamo, da bo vsak vaš dar namenjen otrokom, ki v šoli na misijonu v Gambeli morda dobijo edini obrok v svojem ubogem dnevu. Hvala!
Vesel sem, da je v naši tradicionalni Pustni sobotni iskrici tudi vzgojni vidik, saj nagovarjamo mlade družine, mlade poslušalce, otroke, ki bodo v svoji prihodnosti na vaših mestih, na mestih vas, ki imate tako bogat čut sočutja, tako bogat čut za oddaljene v stiski. Res upamo, da bodo tudi čez desetletja, ko male maškare, ki so se udeležile našega plesa, odrastejo, organizatorji imeli odziv s strani tistih, ki lahko pomagajo. Zdi se mi, da bo tovrstna pomoč še vedno nujna. Prav nič namreč ne kaže, da se bo svet vrnil v prave tirnice, da se bo zmeda umirila, nepravične razlike pa izginile. Skrbi me, da bodo pozabljeni ostali pozabljeni! Mednarodna skupnost bo še naprej sestankovala na velikih kongresih, gospe in gospodje bodo še vedno podpisovali sporazume in amandmaje, revnemu človeku pa bo še vedno pomagal manj revni, ljudem iz nerazvitih dežel bodo še naprej pomagali mali ljudje iz bolj razvitega dela te naše zemeljske oble! Bogu hvala za sočutje malega srca!Zato še enkrat: iskrena hvala! Za vrsto let smo misijonarjem salezijancem na zahodu Etiopije pomagali pri iskanju hrane za lačne učence. Verjamem, da ste jim vrnili zaupanje v dobre ljudi. Našli smo jih predvsem med vami, darovalci, pa tudi med pokrovitelji, nastopajočimi na pustnem plesu z dobrim namenom, med vsemi, ki so temu čudežu dobrote pomagali vzcveteti. “Hvala,” je veliko premalo, pa vendar tudi edino, kar lahko izrečemo, s čimer vam, dragi dobrotniki lahko vrnemo. Cerkev v Etiopiji pa vam obljublja molitveno podporo pri vseh vaši prizadevanjih za dobro!
Ponosni smo na vas, ponosni na vez, ki nam jo je v teh radijskih letih uspelo stkati. Prizadevali si bomo, da jo bomo ohranjali, krepili in z njo pomagali ljudem na poti v lepši jutri! Zveni kot fraza, obrabljeno, a v luči sobotnega uspeha je omenjeno upanje živa resnica s trdnimi koreninami. Hvala za vse! Po njihovo: amasegenálo ...
