Mladi o svetu gledališča

Oddaje 05. 01. 2017, 10:42 Nataša Ličen

Angleška dramska skupina Škofijske klasične gimnazije je v lanski sezoni prijetno presenetila z uprizoritvijo dela Sen kresne noči (A Midsummer Night’s Dream) Williama Shakespeara. S tem so v Zavodu sv. Stanislava počastili štiristoto obletnico smrti tega velikana drame, poezije in igre. Tri mlade igralce smo povabili v oddajo Mladoskop.

Osemindvajset dijakov iz English Drama Club je sodelovalo pri štirih ponovitvah v novembru in decembru 2016. Med njimi je osemnajst igralcev, šest postavljavcev scene, lučkarja in zvočna delavca, fotograf ter maskerka in frizerka. Tako je bila predstava v celoti v rokah dijakov, ki so ustvarjali pod mentorstvom Alenke Battelino in Mojce Lavrič. Obe že štiri leta sodelujeta pri vodenju angleške dramske skupine. Za Wildovim Zglednim soprogom je to druga predstava, ki je postavljena na oder Škofijske klasične gimnazije v angleškem jeziku.

Začelo se je precej preprosto, s povabilom k sodelovanju po šolski objavi. Naprej pa po stopničkah. Alenka Battelino: »To je bil velik podvig, pobuda je prišla s strani dijakov. Vsaj dve leti so spodbujali in ob lanski štiristoletnici smrti tega velikega dramatika smo se lotili dela. Počasi je igra dobivala obliko.«

Intenzivne vaje so se začele na začetku poletnih počitnic. Prvi resnejši izgledi scen. Nekaj težav. Bolezen igralcev, ne (še) popolno znanje besedil, nejevolja (ne pretirana, seveda!). Pa vendar so se vsakič znova zbrali in poskušali dati vse od sebe. Pa je šlo. Vedno bolje.Alenka Batelino, profesorica angleškega pouka: »Na šoli smo ob lanski štiristo letnici smrti Williama Shakespeare pripravili gledališko igro. Pobuda je prišla s strani dijakov.

Nik, Aleks, Tinkara in Martin: »Všeč nam je Shakespeare, všeč nam je starinski, arhaični angleški jezik, nekoliko višji jezikovni slog. Izgovorjava je zahtevna, toda po več ponavljanjih je stekla. Veličina Shakespeare je, poleg bogatega besedišča, ideja zgodbe, ki jo lahko mirno postavimo v današnji svet.

Občutja, ki jih razlagajo današnji psihologi, je v svojih dramah mojstrsko in v vseh niansah razlagal že Shakespeare. Sodelovanje v tem projektu nam je pomagalo pri utrjevanju znanja angleškega jezika. Po tej izkušnji smo se tudi približali gledališču. Vedeli smo, da je težko postaviti igro, zdaj, ko smo v njej igrali, še bolj cenimo vse oblike gledališča, vse ljudi tudi v zaodrju, ker so prav tako zelo pomembni.«

»Gledališče za najstnike v tem času morda ni najbolj privlačno, ko imamo mobitele in vse ostale spletne bližnjice. V gledališču se odvija resničnost, je posebna izkušnja, čutiš energijo z odra, vidiš mimiko na obrazih igralcev. Čeprav morda nisi vpleten v igro, si vendarle fizično vpet v dogajanje na odru.«