Najprej oblast, potem kultura
Slovenija Tone Gorjup
Kulturni praznik, ki je pred nami, najgloblje zaznamuje slovenski jezik, po katerem smo skozi stoletja utrdili svojo narodnost. Sadovi jezikovnega ustvarjanja pa niso edini, saj je umetnost s svojimi sadovi veliko širša. Peršernov dan ni namenjen samo pogledu nazaj, na bogato kulturno dediščino, ampak tudi na njeno ohranjanje, negovanje, iskanje novih poti ter oblikovanje sedanjosti in prihodnosti po načelih, smernicah, ki odgovarjajo našemu kulturnemu prostoru. Ste kdaj razmišljali, da je tudi vladanje neke vrste umetnost? Tudi za to področje veljajo določene smernice, po katerih lahko ocenjujemo, kdo bi si zaslužil najvišje priznanje za kulturo vladanja. In zakaj govorim o tem? Ker se mi zdi, da nam prav na tem področju manjka kulture v najširšem pomenu besede.
Običajno politiki med državno proslavo ob kulturnem prazniku sedijo v prvih vrstah... dogodku primerno urejeni. Po njihovem zadržanju bi lahko sodili, da do potankosti obvaldajo kulturo vedenja. In vendar se večkrat zgodi, da tudi ob takih dogodkih stopi v ospredje politika. Zanimivi so predvsem neposredni prenosti, ko kamera nehote spremlja srečanja nekaterih vidnejših politikov, njihove poglede, nasmejane ali mrke obraze, takšne in drugačne stiske rok, pa tudi namerna izogibanja, poglede vstran in podobno… Tudi ploskanje po nastopu je zgovorno…
Politki, ki nam vladajo, niso neposredno odgovorni za Prešernovo ali kako drugo proslavo. Prizorišče njihovega nastopa je parlamen, vladna palača, druge javne ustanove vseh treh vej oblasti … Zaupano jim je vodenje države. Eden vidnejših slovenskih politikov je pred leti spomnil na kulturo vladanja. Ta je na nivoju, kadar izhaja iz vrednot, interesov in ciljev naroda oziroma države. Kultura vladanja odgovorne politike zavezuje k zavzetemu delu za skupni blagor.
Kako bi opredelili kulturo vladanja ekipe, ki jo vodo Miro Cerar ob podpori Karla Erjavca in Dejana Židana? Seveda za njimi stojijo stranke, a kulturo vladanja narekuje njihovo ravnanje. Že pri vrednotah bi težko opredelili, v kakšnem zaporedju so postavljene. Glede na ravnanje v zadnjih tednih, je na prvem mestu ohranitev oblasti. Kar zadeva cilje, vsi projekti, ki jih ta vlada na veliko razglaša za svoje, bodo uresničeni v mandatu neke druge vlade, pa naj gre za reforme, gradnjo infrastrukture … Zdi se, da bo vlada v tem mandatu dočakala le razsodbo arbitražnega sodišča o meji s Hrvaško. Smo na rezultat arbitraže pripravljeni? Bomo sprejeli kakršnokoli odločitev? In če jo Hrvaška v primeru neugodne razrešitve zavrne? Karel Erjavec se o tem izraža precej lahkotno, a katere države so nas v primeru novega spora pripravljene podreti. Že pri iskanju podpore za zaščito terana se je izkazalo, da ima Hrvaška v Bruslju ljudi, ki vedo kaj hočejo in niso le izletniki in turisti. Cerarjeva vlada ima precej težav tudi z drugim tirom, oziroma povezavo Luke Koper z zalednjem in Srednjo Evropo. Tako kot ob nastopu mandata tudi sedaj ni prepričljiva, kaj želi in zakaj. Oddana vloga na razpis, ki jo Bruslej lahko tudi zavrne, je te dni na ustih mnogih, a gre le za drobiž. Se kdo vpraša, koliko smo izgubili že v prejšnji finančni perspektivi zaradi nejasnih načrtov, neopredeljenih interesov in neizdelanih ciljev? Včasih so se za Luko Koper in drugi tir zanimali Avstrijci, Nemci. Danes imajo oboji odlično povezavo s Trstom, ki v zadnjih letih kot pristanišče zavidljivo napreduje. Ostale so nam Madžarska, Slovaška, Češka... Pri neodločnosti Cerarjeve vlade in jasnih ciljih, ki jih ima Zagreb z reškim pristaniščem in svojim železniškim omrežjem, lahko izgubimo tudi zanimanje omenjenih držav.
To sta le dva primera, ki bosta mlado državo Slovenijo dolgoročno zaznamovala. Če bi v zadnjih dveh, treh letih ohranjali visoko kulturo vladanja, bi lahko z večjim optimizmom čakali na rezultate. Tudi Cerar, Erjavec in Židan bi bili bolj verodostojni tako doma kot v širšem evropskem prostoru. Sedaj pa spremljamo obvladovanje različnih področij s strani treh strank, ki so pogosto same sebi največja opozicija.
Kam je šla kultura na področju vladanja?
