Papež se je srečal s prizadetimi v potresu
Papež prizadetim v potresu: Za vnovično gradnjo so potrebni srce in roke vseh
Cerkev po svetu Marta Jerebič
Papež Frančišek je v avdienco sprejel ljudi z območja v osrednji Italiji, ki ga je lani prizadel potres. V govoru se je navezal na besede iz dveh pričevanj, saj, kot je dejal, bi bilo najslabše, če bi jim podal pridigo. Tako jih je spodbudil k vnovični gradnji, novemu začetku in dodal, da se ne smejo odpovedati sanjam.
Prvi je o svoji izkušnji potresa spregovoril Rafaelle Festa, oče dveh otrok. Sreča, da so preživeli pekel 24. avgusta, ne bo mogla nikoli izbrisati bolečine izgube številnih prijateljev: »Prosimo vas, sveti oče, da nas podprete z molitvijo, da bi še prej kot hiše znova zgradili srca.«
Župnik Luciano Avenati pa je govoril o tem, kako so se ljudje bolj povezali, postali velika družina. Omenil je tudi primere sprave. Sedaj je pred njimi obnova porušenih hiš in cerkva, a opozarja: »Pri tej nalogi vemo, da je najpomembnejša stvar znova zgraditi družbeno tkivo in cerkveno občestvo.«
Prva beseda, ki jo je torej papež v svojem nagovoru vzel za svojo, je vnovična gradnja. Ta se začne z rokami. Roke, ki objamejo ženo, otroke; ki pomagajo drugim:
»Za vnovično gradnjo so potrebni srce in roke.«
Nekateri so izgubili veliko, ne samo hiše, ampak življenje. Rane se bodo sicer pozdravile, a brazgotine bodo ostale za vse življenje. »Spominjale bodo na ta trenutek bolečine. To bo življenje s še eno brazgotino več.«
Papež je ob tem poudaril pomen bližine in dodal, da morajo znova začeti, ne da bi pri tem izgubili sposobnosti sanjanja. Po njegovih besedah pa pri vsej tej obnovi ni prostora za optimizem. Prostor je treba dati upanju.
