Prvih pet sobot kot priprava na 100. obletnico prikazovanj v Fatimi

Cerkev na Slovenskem | 07.01.2017, 06:05 Petra Stopar

V letošnjem maju bomo obhajali 100. obletnico prikazovanj Blažene Device Marije v Fatimi na Portugalskem. Svetišče bo maja obiskal tudi papež. Na obletnico prikazovanj fatimske Marije pastirčkom smo se slovenski kristjani pripravljali že lani z obiskom milostnega kipa Marije Romarice. Ob tem smo bili po številnih župnijah povabljeni k molitvi prvih sobot na fatimski način. Ker je prav današnja sobota prva v mesecu, se ta pobožnost marsikje znova začenja, tokrat kot priprava na obhajanje 100. obletnice.

Pogoji za prve sobote na fatimski način so zakrament sprave, zadostilno sv. obhajilo, molitev rožnega venca ter 15 minut premišljevanja o eni ali več rožnovenskih skrivnosti. Čeprav je navada obhajanja pobožnosti ob prvih sobotah, pa so te ponekod z dovoljenjem duhovnika oziroma spovednika lahko opravljene tudi ob prvih nedeljah.

Poleg obhajanja prvih sobot so v organizacijskem Odboru za posvetitev Jezusovemu in Marijinemu srcu po besedah Dragice Čepar za pripravo na stoletnico Fatime ugotavljali: „Škof Šuštar je predlagal, da bi bilo to leto delovanje bolj kapilarno. Predlagal je, da se znova poudari in razširi molitev angelovega češčenja, saj tega več ni.“

Predlagali so tudi, „da bi v spomin na Marijino romanje od maja do oktobra v letu 2017 združenje dekanijam podarilo male Marije Romarice v posebni prozorni kapelici po vzoru fatimske kapelice, ki bi romala znotraj dekanije in posledično župnij, po družinah, kjer bi se molil rožni venec in obujali spomini na tisto Božjo bližino, ki smo jo doživljali ob Marijinem obisku“.

Sicer pa bodo največja praznovanja na ravni škofij v bližini same obletnice 13. maja, ob tem pa bo še vseslovensko srečanje za posvetitev Jezusovemu in Marijinemu srcu. „Razmišljamo, da bi bilo letos na Zaplazu, saj je povezano z Grozdetom. Njegovo sliko in relikvijo smo podarili Fatimi. Tako da je na nek način Slovenija povezana s Fatimo tudi z mučeniško krvjo,“ je povedala Čeparjeva za naš radio v oddaji Utrip Cerkve na Slovenskem.

Vse te predloge morajo potrditi še škofje, a kot poudarja ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore, nas vse te pobude opominjajo na to, da smo Marijin narod. „Svet danes enako močno potrebuje molitev, žrtve, zadoščevanje za osebne grehe in za grehe sveta, kakor je to potreboval pred sto ali tisoč leti, zato je pomembno, da tudi danes živimo vse te stvari, tako molitev kot posvetitev in tisto vsakdanje krščansko življenje,“ je še poudaril nadškof.