Jaklič za Radio Ognjišče o 25-letnici nastanka slovenske ustave
Slovenija | 23.12.2016, 21:20
"Sprejem ustave je nekaj epohalnega, sploh če gre za sprejem prve demokratične ustave, ki je drugačna od dotedanje bolj ali manj totalitarne," je za oddajo "Spoznanje več, predsodek manj" dejal predavatelj na Harvardu in poznavalec za ustavnega prava ddr. Klemen Jaklič. Z njim smo se pogovarjali o 25-letnici nastanka slovenske ustave, predvsem nas je zanimalo, kakšne popravke naša ustava potrebuje in kako gleda na nespoštovanje odločb ustavnih sodnikov.
Uvodoma je poudaril, da nobena ustave ne daje človekovih pravic, ampak jih zgolj ugotavlja. "Tovrstni pravni dokumenti te pravice zgolj razglašajo, jih potrjujejo. V praksi so pa bolj spoštovane v sistemih z dolgo demokratično tradicijo in seveda manj spoštovane v tistih sistemih, ki te demokratične tradicije še niso razvili do zadostne mere. Rekel bi, da je za to več razlogov. Tam, kjer se pojavlja sistemsko nespoštovanje v praksi, tega niti ni mogoče dovolj učinkovito sankcionirati. Ustavno sodišče je le en organ na vrhu piramide organov, ki bi morali skrbeti za spoštovanje človekovih pravic, pa je potem tako, da če se sistemsko ne spoštuje pravic na vseh ostalih ravneh od najnižjih ravni, pa vse do najvišje na ustavnem sodišču, je težko enemu organu zagotavljati sistemsko raven človekovih pravic," je opozoril sogovornik.
Poudaril je, da v Sloveniji prihaja do nespoštovanja ustavnih načel, do nerazumevanja, kaj ustava sploh zahteva. "Velikokrat prihaja do nekakšnega kupčkanja, do političnega vsiljevanja, do nadigranja ustavnih zahtev in človekovih pravic. Nadigranja politične volje s strani parcialnih interesov, na primer imenovanje svojih lastnih ljudi, prevzem določenih ključnih institucij v državi, vključno z najvišjimi pravosodnimi institucijami tako, da bi bili nastavljeni ljudje, ki bi odražali voljo trenutne oblasti, ker bi bilo pač to kratkoročno v korist te oblasti," je opozoril Jaklič.
Odzval se je tudi na nespoštovanje odločitev ustavnega sodišča. Dejal je, da v demokratičnem svetu velja, da v kolikor je šlo za bolj ali manj legitimne odločitve, jih je terba spoštovati v celoti. "Tudi za primer slovenskega ustavnega sodišča ne vidim, kakšne odločitve, ki bi šla tako daleč preko legitimnih meja, da bi lahko rekli, te pa ni potrebno spoštovati. Mislim, da do sedaj ni bilo niti ene takšne in bi morale biti vse izpolnjene. Zato je v celoti upravičeno na to opozarjati in to kritizirati," je dejal.
Sogovornik se je strinjal z vpisom vode v ustavo, a dodal, da bi bila naša ustava prav tako in še bolj potrebna tudi drugih sprememb. "Pogovarjal sem se s svojimi kolegi o tej temi tudi zunaj, ki tovrstni napredek pozdravljajo, tudi sam ga pozdravljam, vendar pa hkrati dodajajo, da je nekoliko nenavadno, da se Slovenija ukvarja s tem zadnjim valom pravic (ki jih zagotavljajo le redke ustave po svetu), še preden je zagotovila osnovne standarde na primarnih ustavnih področjih. Od neenakih možnosti do pravne države, do preveč instrumentaliziranega sodstva, do nenazadnje kadrovanja, ki spominja bolj na balkanski sistem kot pa na demokratičnega, do ostalih nepluraliziranih ostankov kvazi totalitarnih režimov in vsega tega, kar je v resnici temeljno in bistveno," je razmišljanja svojih kolegov navedel Jaklič, ki je tudi ponovil, zakaj se je odločil kandidirati za člana ustavnega sodišča. Kot strokovnjak ustavnega prava, izobražen na vodilnih univerzah za to področje, želi s svojim znanjem prispevati k nadaljnjemu razvoju slovenske ustavnosti in demokratizacije.
