Marko Jerina
„Postresnice”
Jože Bartolj
V letu 2016 je ta del Evrope obeležil novo obletnico padcev totalitarnih režimov in vzpostavljanja demokracije. Prireditve so nas spominjale na tiste prelomne dni, ki se zdijo danes že malo oddaljeni in ne več tako aktualni. Nekateri obrazi, ki so zaznamovali tiste dni, so še med nami, bolj ali manj izpostavljeni, nekaterih ni več.
Mednje sodi tudi Václav Havel, ki bi oktobra praznoval 80-obletnico rojstva, te dni pa mineva pet let od njegove smrti. Seveda nima smisla tekmovati, kdo je med najbolj zaslužnimi za zdrs železne zavese, ki je visela od Szczecina do Trsta. Vsak z dobrimi nameni je lahko prispeval k paranju rdeče zavese, da izza nje stare gospe ne pulijo več le rdeče pese (prosto po Pankrtih).
Novoizvoljeni predsednik Vaclav Havel je v svojem prvem televizijskem nagovoru na novega leta dan 1990 dejal: »Moji dragi sodržavljani, štirideset let ste na ta dan od mojih predhodnikov poslušali variacijo na isto temo: kako naša dežela cveti, koliko milijonov ton jekla več smo proizvedli, kako srečni smo vsi bili, kako smo zaupali oblasti in kako svetle perspektive so se odpirale pred nami. Predvidevam, da me niste izvolili na to mesto, da bi vam tudi jaz lagal.«
Ljudje so se očitno tedaj res naveličali kompromisnega življenja v laži, zmagala je moč nemočnih, načelo ‘živeti v resnici’. To se po Havlu začne že pri takšnih gestah, kot je tista, ko sadjar na praznik ni izobesil napisa ‘Proletarci vseh dežel …’ Seveda ni šlo vse po maslu, tudi Havla je čakalo še mnogo porazov, napol izpeljanih oz. zgrešenih projektov in sopotnikov ter naslednikov, ki so poskušali izničiti njegova prizadevanja. Vendar so se Čehi in Slovaki tiste dni pred okrog četrt stoletja odločili, da jih bo vodil mož, ki ni izvežban v žanru ‘novoletnih nagovorov’. Opazite kakšno razliko s Slovenijo?
Imel sem priložnost spregovoriti z ekonomskim svetovalcem nekdanjega češkega predsednika. Vprašal sem ga, kaj je bila Havlova glavna lastnost, in začuden slišal, da je bila to … prijaznost! Kako neobičajno za današnjo cinično politiko. Čeprav je Havel za moto svojega disidentstva izbral načelo ‘živeti v resnici’, je pokazal, da resnice ni mogoče nekomu potišati v grlo, marveč se lahko razširja le z zgledom. Gre za na videz naiven in mučno počasen postopek, ki lahko očitno traja tudi desetletja, a se je že izkazal. A kaj, ko so pri Oxford Dictionaries za besedo, ki je najbolj zaznamovala leto 2016, razglasili izraz ‘postresnica’. Šlo naj bi za čas, ko na javno mnenje bolj vplivajo čustva in osebna prepričanja, kot pa objektivna dejstva.
»Ljudstvo, tvoja vlada se je vrnila k tebi,« je tisti televizijski nagovor, podkrepljen z dejstvi in tudi vizijo, zaključil Havel. Pa si danes ljudstvo še želi takšne vlade ali razširjeni post resnice še krepi pogoje za življenje v laži?
Več komentarjev na Casnik.si
