Papež Frančišek
Kdo se boji papeža?
Slovenija Marjana Debevec
Dobre tri leta po izvolitvi papeža Frančiška na Petrov sedež se je navdušenje nad njim v medijih, kot tudi v nekaterih krogih poleglo. Vsem je bilo všeč, ko je argentinski papež presenečal, bil prijazen in dostopen do vseh ljudi, še posebej do trpečih in zapostavljenih. Problem pa je nastal, ko je začel tudi v strukturnem smislu zagovarjati krščanski pogled na svetovno ekonomijo, ki v središče postavi človeka. Ostro obsodbo smo lahko prebrali v zadnjem Reporterju, kjer je ekonomist Bernard Brščič zatrdil, da se papež Frančišek utegne kmalu pridružiti svojemu prijatelju Fidelu.
»Upanje na sklic koncila, ki bi Frančiška obsodil herezije in ga ipso facto odstavil, so pobožne želje. A upati je, da bo vedno glasnejša opozicija v katoliškem občestvu zaustavila Frančiškovo samovoljo. Čas pa bo opravil svoje, in Frančišek se utegne kmalu pridružiti svojemu prijatelju Fidelu«, beremo v Reporteju.
Česa se nekateri tako bojijo pri papežu, da ga je treba odstaviti?
Priznani vatikanist in novinar Andrea Tornielli je v pogovoru za naš radio nedavno zatrdil, da se resnična oblast sveta boji tega, da se pod vprašaj postavi določen sistem. »Bojijo so tistega, ki pravi, da je treba spremeniti način našega odnosa do drugih narodov, v katerih smo zanetili vojne, v katerih sklepamo naše kupčije, saj bodo sicer bodo ubogi potrkali na naša vrata. In to je resnično jabolko spora s papežem. Gre torej za oblasti zunaj Cerkve, pa tudi nekaterim znotraj Cerkve gre že malo na živce, ker po njihovem papež preveč govori o ubogih. Pozabljajo pa, da so ubogi v evangeliju«, je zatrdil Tornielli in dodal, da pogosto pozabljamo, da bomo sojeni po naslednjem pravilniku: Bil sem lačen, bil sem žejen, bil sem nag, bil sem brezdomec in ste me sprejeli.
»To pravi Jezus in ne papež Frančišek, ali teologi osvoboditve, niti Karl Marx, ampak Jezus. Znotraj Cerkve bi se torej morali spomniti, kaj pravijo Jezusove besede«. Po prepričanju Torniellija svetne oblasti pravzaprav ne zanimajo kritike na račun papeža zaradi določenih vidikov nauka o zakonski zvezi, ampak jih izkoristijo, ker se bojijo tega glasu moralne avtoritete, ki močno trka na njihove vesti in predvsem denarnice.
Problem je v tem, da je velik del katoličanov pozabilo na družbeni nauk Cerkve. »Pri papežu me najbolj nagovarja to, da zahteva strukturne spremembe. Obstajajo namreč strukture greha in ne le osebni grehi ljudi. Torej si ne moremo predstavljati, da gradimo svet, ki ga vodijo finance in trgi in sicer na plečih ljudi, ki izgubljajo delo; svet, ki ima v središču malikovanje denarja in ne življenje moških in žensk ter njihovo delo. Mislim, da mora Cerkev, ves katoliški svet narediti korake naprej v tej smeri«, še dodaja vatikanist Andrea Tornielli. Celotnemu pogovoru z njim boste lashko prisluhnili v predbožični oddaji Pogovor o.
