V Odrancih drugi Kozarjev dan

Cerkev na Slovenskem | 10.12.2016, 10:00 Petra Stopar

Potem, ko smo v Cerkvi na Slovenskem v četrtek obhajali prvo obletnico, odkar je Sveti sedež pokojnega odranskega župnika Alojzija Kozarja imenoval za Božjega služabnika, bo zvečer v Odrancih druga prireditev v sklopu Kozarjevih dni. Medtem se nadaljujejo prizadevanja v postopku za beatifikacijo.

Ob obletnici začetka škofijskega postopka za razglasitev Alojzija Kozarja za blaženega je Župnija Odranci že tretjič izdala njegovo knjigo z naslovom Neuničljivo upanje. Po navedbah murskosoboške škofije so ji dodane številne arhivske fotografije ter študija o knjigi in avtorju. »Knjiga govori o dogajanju v Odrancih po 2. svetovni vojni, ko so hoteli zgraditi cerkev in je oblast delala vse, da bi to preprečila, verniki pa so vztrajali. Cerkev so tudi zgradili, kljub velikim naporom in žrtvam, saj so hoteli na tem kraju Boga slaviti in hvaliti, kot so zapisali v temeljno listino,« pravi zdajšnji župnik Lojze Kozar ml. in vse vabi na današnjo predstavitev knjige v cerkev Svete Trojice ob 18. uri. »Poleg predstavitve bodo naši župljani uprizorili tudi odlomek iz knjige, sodelovale bodo tudi pevske skupine. Iz pestrega dogajanja se bo videlo, da upanje človeka vedno nosi in da je človek, ki svoje upanje nasloni na Boga, vedno močan in nepremagljiv.«

Obenem iz knjige po navedbah murskosoboške škofije sije svetost Božjega služabnika, ki ga prav nič ni moglo zlomiti ali odvrniti od poslanstva, ki mu ga je naložil škof, ko ga je poslal v Odrance. O tej svetosti govori tudi dogodek iz zapora, ko sta predstavnika sodišča Kozarju obljubila, da bodo izpustili vse cerkvene odbornike, če se na razsodbo ne bo pritožil. Kozar je dosegel, da so jih izpustili še tisti dan, sam pa je ostal v zaporu in nosil težo krivične obsodbe vse do smrti, saj je vrhovno sodišče v Ljubljani šele po njegovi smrti razveljavilo sodbo lendavskega sodišča.

Sicer pa je vsa pripoved eno samo veliko pričevanje o župniku neuničljivega upanja, ki je s svojo zvestobo Bogu in Cerkvi, s svojo veliko ljubeznijo do Boga in ljudi pridobil naziv Božji služabnik. Že profesor Vilko Novak je leta 1991 o knjigi Neuničljivo upanje zapisal: »Gotovo moremo postaviti to Kozarjevo pripoved ob najboljše, kar je bilo pri nas napisanega o podobni usodi mnogih ljudi.« Pisatelj Alojz Rebula pa je istega leta zapisal: »Slovensko krščanstvo jo bo lahko dalo na zlato polico svojih pričevanj.«

Lani ob imenovanju Kozarja za Božjega služabnika je murskosoboški škof Peter Štumpf odobril molitev, ki jo številni molijo in se temu služabniku priporočajo, dobro obiskan je tudi njegov grob.