Na festivalu ritem srca bo tudi Projekt canta!

Festival Ritem srca | 02.10.2016, 18:07 Mateja Feltrin Novljan

Projekt canta! je stalnica naših festivalov, ni dovolj, da jih slišite, njih morate tudi videti. V studiu sta se nam pridružila dva člana, Boštjan Čuvan in Primož Vasle, ki je avtor glasbe in besedila pesmi, s katero se prestavljajo letos. Romani ite domum je naslov skladbe, kar pomeni Rimljani, pojdite domov. In kje so dobili idejo? Če poznate Monthy Pyton, vam bo kmalu vse jasno.

Vemo da Projekt canta! na oder vedno prinese zgodbo, zaradi katere lažje razumemo skladbo. Kje ste letos našli idejo?

Primož: Pri teh pesmih je hecno, kako nastajajo. Letos bomo obdelali Monthy Pytona. Ob filmu Monthyja Pytona Brynovo življenje sem prišel na idejo za to pesem. Kdor je gledal ta film, bo v njem našel tudi neko sceno, kjer nek uporniški Jud piše po stenah: Rimljani, pejte domov. Piše slovnično nepravilno in zato mora za kazen to stokrat pravilno napisati na steno. Ta scena je bila osnova, ne pa temelj. V bistvu pesem ne govori o Rimljanih, ampak čisto drugih zadevah. Mogoče vsakemu posebej zbudi kakšno aluzijo, zato ne bi preveč namigoval.

Boštjan: Ja, tudi jaz se vidim v tem mlademu Judu in vsak se lahko najde v njem – ko hočemo nekaj na silo, na hitro, z revolucijo, dajmo nekaj naredit … Potem pa pride Jezus in reče nekaj povsem nasprotnega in mi tega ne razumemo. To je potem ta borba med kitico in refrenom.

Vajin najljubši verz iz te pesmi?

Primož: Moj je iz refrena, da ljubezen vedno zmaga. Kakorkoli že, z ljubeznijo dosežeš veliko več kot pa z neko nasilno revolucijo.

Boštjan: Meni pa je v kitici všeč, ko Judu ni jasno, kako naj se maščuje nekomu, ne da bi ga udaril in Jezus da krasen odgovor v refrenu: z ljubeznijo je treba udariti nazaj.

Povedali smo, kaj prinaša srcu, kakšen pa je njen ritem?

Primož: Ritem je rock'n'roll, nastal je na podlagi besedila. Zato je naprej jezen rock'n'roll, ki se v refrenu malo omili.

Boštjan: Neka glasbena slika projekta Cante izhaja še iz časov, ko so bili vsi festivali še tekmovalni in mi smo bili vedno „outsiderji“. Lahko smo si privoščili malo več lahkotnejših ritmov, zabave na in ob odru, vedno smo šli na prvo žogo, na veselje, zdravo zabavo in ob tem uživali.

Tudi letos lahko pričakujemo veselje na odru, slikovitost, zdravo zabavo?

Primož: Seveda. In lahko tudi zagotovimo, da kljub takim ostrim ritmom in naši večkrat hoji po robu z besedilom, ostajamo na robu, ne pademo na drugo stran.

Boštjan: Provokacija je relativna stvar, saj Jezus je bil tudi zelo revolucionaren, provokativen, ko je začel širiti evangelij. Zato tudi pri nas malce provokacije, malce revolucije, ampak v drugem smislu, ne takšni, kot je omenjena v kitici. Refren je pomemben.

Način snemanje pesmi, s katero se boste predstavili, je bil drugačen, zavrteli ste čas nazaj. Kako ste snemali?

Boštjan: Najprej smo posneli seveda bobne, bas kitaro, vokale, to smo naredili v našem domačemu studiu in vse pripravili. Sama produkcija je bila pa staromodna, uporabili smo analogne naprave, bili smo pri Gregu Peru, s katerim sodelujemo že pet le. Je krasen človek, odličen mojster in zna urediti tako, kot je treba ...

Primož: … in je ravno prav odštekan za canto.

Boštjan: Tako je. Predvsem za Projekt Canta smo se poslužili starega načina snemanja. Ko smo delali master, se je snemal na magnetni trak, torej smo dali nekaj analognega pridiha.

Primož: To, kar sedaj spraviš na en monitor, je bilo videti po celi sobi.

Boštjan: To ni tako, kot smo mi vajeni, da mi naložimo in shranimo nastavitve, ampak ti gumbi ostanejo in pesem mora biti do konca narejena, ker potem se te nastavitve izgubijo v vesolju.

 

Kdaj je nastal Projekt canta!, zakaj projekt in ne skupina?

Primož: Tudi to je malce hecna zadeva. V bistvu je projekt nastal prav tako, kot se imenuje – kot projekt. Rekli smo, sestavimo nekaj hecnega za en festival, dobili smo se skupaj in si rekli, da ne bomo imeli nobenega člana, vsi bodo pridruženi. Ker je bila tista pesem tudi malce provokativna, smo si rekli, da mora biti tudi ime. Tako da smo dali naslov Projekt Canta: v slovenščini vemo, kaj pomeni, se pa dostikrat naslanjamo na latinščino, tam pa pomeni čisto nekaj drugega, pomeni poj – je velelnik od peti, zato je tudi klicaj na koncu.

Boštjan: In kako že piše? Prečiščevanje?

Primož. Ja, imeli smo geslo Čiščenje srca in ...

Boštjan: … in zavrženih idej.

Boštjan in Primož, vidva sta člana tako Projekta canta! kot skupine Dominik. Zakaj pri obeh?

Boštjan: Mogoče alter ego.

Primož: Tud Axel Rose od Guns and Roses zdaj poje pri AC&DC.

Boštjan: To je odmik od glasbe, ki jo ustvarja skupina Dominik, je en tak ventil, ob katerem uživamo.

Primož: Malo bolj za zaveso, kjer se lahko malce bolj sprostiš.

Boštjan: Takrat smo pa resnično nastopali z različnimi izvajalci, trije, štirje smo bili nekako stalnica, v zadnjih treh letih se je izoblikovala stalna zasedba. Še vedno delujemo projektno, to je res, a zasedba se je ustalila, ujeli smo se, kemija je prava.

Primož: Tudi par koncertov smo imeli skupaj.

Koliko vas je? Sta samo vidva v obeh zasedbah?

Primož: Basist Tomaž Jezernik je v obeh, tako pri Dominikih kot pri Canti, Katja Florjančič je naša bivša pevka, ki je šla od Dominika h canti, kitarist David Toman, ki večkrat naredi glasbeno podlago in podobo.

Boštjan: Z nami je tudi Tomaž Kozovinc, dober kitarist in odličen pevec, ki ga boste slišali tudi na festivalu Ritem srca.