Mladi že četrtič peš poromali v Lujan

Slovenci po svetu | 27.10.2016, 09:13 Matjaž Merljak

Slovenski fantje in dekleta so sodelovali pri množičnem mladinskem romanju, ki poteka vsako prvo nedeljo v oktobru med Buenos Airesom in argentinskim narodnim Marijinim svetiščem v mestu Luján, ko je oddaljeno kakih 60 km.

Romanje poteka že več desetletij. Katja Urbančič ga takole opiše:

Že četrto leto zaporedoma je centralni odbor SDO-SFZ organiziral in se priključil peš romanju k Mariji v Luján. V soboto, 1. oktobra 2016, smo se ob 8. uri zjutraj zbrali v Slomškovem domu. Tam je vsak romar dobil majico (letos roza barve), s katero smo se označili; vodo, sendviče in sadje. Ko smo že bili vsi zbrani, smo skupaj zmolili jutranjo molitev, g. Robert Brest pa nas je blagoslovil in nas tudi spremljal. Zbralo se nas je 60 mladih za skupno fotografijo in skupni odhod. Med potjo smo molili, peli, se družili in se prijetno počutili v skupini drugih romarjev.

Prva postaja je bila v Merlo. Tam se nam je pridružilo še 16 mladih, ki so z nami nadaljevali romanje k Mariji. Malo smo počivali, se oddahnili in šli spet na pot.

Drugi del hoje je bil malo težji. Bolele so nas že noge in nekatere tudi glava od premočnih sončnih žarkov. Težko je bilo hoditi; nekoliko smo se omočili in se potrudili ter pod soncem šli naprej. Nihče od nas ni omagal, čeprav je bila pot včasih težka.

Naslednja postaja je bila v La Reja. Dosegli smo približno pol poti. Ustavili smo za pol ure, da smo počivali, kaj pojedli in popili ter šli spet naprej. Vsakič je bilo težje, telo nas je bolelo, nekateri so imeli žulje. Ko smo čutili, da je pot predolga in težka, smo se priporočili Mariji in jo prosili pomoči. Tako smo prišli do zadnje postaje pred Lujanom in sicer General Rodríguez. Še enkrat smo se vsi zbrali in se odpočili. Za pešce je skrbela oporna skupina: to so bili mladi, ki so nam med vsakim počitkom postregli in nam nudili pomoč.

Še zadnje ure do srečanja z Marijo. Bile so najtežje, zelo smo se potrudili, molili in peli ter te žrtve darovali naši nebeški Materi. Včasih se nam je zdelo, da je cilj vedno bolj oddaljen, toda v družbi je bila hoja lažja.

Prvi so prispeli v Luján ob 22. uri; ostali pa so se jim pridružili postopoma. Lepo je bilo videti veselje in ganjenost tistih, ki so prihajali. Kar na jok nam je šlo. Veseli smo bili, ko smo prispeli. Posedli smo po trgu pred cerkvijo in tam bili prisotni ter sodelovali pri sv. maši.

Ko je bilo daritve konec in so že vsi člani naše skupine prišli do Lujana, smo se zbrali za skupno fotografijo. Nato pa se z avtobusi odpeljali domov.

Hvala Marija, da si nam dala moč, da smo lahko prišli! Hvala tudi vsem, ki so nam pomagali, oporni skupini in tistim, ki so skrbeli za naše dobro počutje. Hvala g. Robertu, ki je tudi z nami peš prišel do Marije.