Predavatelj Jaklič o igri pri iskanju predsednika vrhovnega sodišča
Slovenija | 23.09.2016, 21:00
Gost tokratne oddaje Spoznanje več, predsodek manj je bil predavatelj na Harvardu ddr. Klemen Jaklič. Spregovoril je o tem, kako je pri nas razvita ustavno sodna praksa in ali je v izobraževalnem sistemu sploh prisotna v zadostni meri. Kritično je ocenil napovedan nov krog iskanja predsednika vrhovnega sodišča.
Jaklič je uvodoma spomnil, da je vsaka kritika ustavnega sodišča, tudi pavšalna, dovoljena, a vseeno je dobro, da je utemeljena. Na vprašanje od česa ustavni sodnik ne bi smel odstopati, je dejal, da od konsistentnosti, ki sledi iz njegove lastne filozofije sodne interpretacije. "Obstaja več filozofij ustavno sodne interpretacije. Originalist se na primer usmerja izključno v namen ustavodajalca, tj. kakšen namen je imel tisti, ki je ustavno normo sprejemal, in nato strogo sledi zgolj temu namenu tudi v zdajšnjih dejanskih okoliščinah, ki so lahko zelo drugačne od tistih, v katerih je bila norma sprejeta. Druga filozofija je tej diametralno nasprotna, to je moralna interpretacija ustave, ki pravi, da namen ustavodajalca ni tako bistven, ampak je za interpretacijo ustavne norme bistvena njena neodvisna moralna podstat, ki se je sposobna delno prilagajati tudi spremembam časa." Kot tretjo filozofijo je omenil pragmatičnega ali preračunljivega sodnika, ki se nahaja med obema opisanima filozofijama in moralnemu napredku sledi prek postopnih, minimalisitčnih korakov, prek katerih se skuša izogniti očitku moralnega ustavnosodnega aktivizma.V nadaljevanju je Jaklič poudaril, da ga v ustavnosodni interpretaciji najbolj motijo preveliki kompromisi, ki jih kdaj sklepajo sodniki zgolj zaradi javnega mnenja. "Preveliki kompromisi ne sodijo na področje interpretacije človekovih pravic, saj to pomeni, da ustavno sodišče samo politizira področje človekovih pravic in s tem neprimerno posega v človeku neodtujljive garancije."
V prvem delu oddaje je Jaklič še dejal, da v izobraževalnem sistemu manjkata ustavno sodna praksa in povezovanje s sistemi, kjer je ta praksa bolje razvita. "Spomnim se, da sem pred leti na pravni fakulteti kot gostujoči predavatelj predlagal večje povezovanje, ampak takrat ni bilo pravega interesa," je dejal Jaklič, ki razlogov za zavrnitev ne pozna.
Pri iskanju predsednika vrhovnega sodišča gre po mnenju velikega poznavalca prava in predavatelja na Harvardu za igro, ki jo igrajo vsi, vključno z ministrom za pravosodje. Spomnimo, minister za pravosodje bo zahteval že tretji razpis, dva sta propadla. "Mislim, da je vsem jasno, da gre tukaj za eno veliko igro in taktiziranje. Ljudje niso tako neumni, da tega ne bi prepoznali. V celoti se strinjam z oceno vrhovne sodnice Barbare Zobec, ki je prav to razgalila, čestitam ji za pogum. Prav enako so počeli tudi pri izbiri sodnika na evropskem sodišču za človekove pravice," je dejal Jaklič. Dodal je še, da gre v teh primerih za balkanski sistem. "Minister je prav tako igralec v tej igri, govori lepo o pravni državi, a hkrati taktično in navidezno odgovornost prelaga na ostale organe, namesto, da bi izvršil svoj del odgovornosti in predlagal avtonomnega človeka, kar mu nalaga zakon," je dodal Jaklič.
