Migranti v čolnu
Bruselj ugotavlja napredek na področju migracijske politike
Svet
Evropska komisija je ocenila napredek članic Evropske unije pri izvajanju ukrepov na področju begunske in migracijske politike. Prepričana je, da je dogovor povezave in Turčije pripomogel k zmanjšanju toka prebežnikov iz te države na grške otoke ter onemogočil tihotapce ljudi. Bruselj verjame, da bi članice Evropske unije pri premeščanju prebežnikov še okrepile napore.
Evropska komisija ugotavlja, da je bil pri uresničevanju dogovora med povezavo in Turčijo storjen velik napredek. Število beguncev in migrantov iz Turčije se je po njem z več kot 1700 na dan znižalo na povprečno 94 na dan. "Kljub zahtevnim okoliščinam minulo poletje, dogovor med povezavo in Turčijo deluje in prinaša rezultate. Ostaja tudi naša prva prioriteta," je poudaril evropski komisar za migracije Dimitris Avramopulos. Od uveljavitve dogovora 20. marca je bilo po podatkih Bruslja iz Turčije v Evropsko unijo preseljenih nekaj več kot 1600 sirskih beguncev, z grških otokov je bilo v Turčijo vrnjenih slabih 600 nezakonitih migrantov. Evropska komisija ob tem poziva k nadaljnjim naporom vseh držav, da bi bilo mogoče še pospešiti uresničevanje zavez. "Kriza s prebežniki še ni končana, napredek, ki smo ga dosegli do danes, moramo ohraniti."
Članice povezave so po oceni Bruslja dosegle pomemben napredek tudi pri izvajanju načrtov za premestitev in preselitev prebežnikov. Do zdaj je bilo premeščenih nekaj nad 5.600 ljudi, od tega več kot 4.450 iz Grčije in ostali iz Italije. Povečani napori v zadnjih mesecih po prepričanju Evropske komisije kažejo, da je to mogoče pospešiti, če obstajata politična volja in občutek odgovornosti. "Ne pozabimo: To ni le problem Grčije in Italije. To je evropski izziv in zahteva evropski odgovor," je bil jasen Avramopulos.
Evropska komisija je ocenila še izvajanje začasnega nadzora na notranjih mejah, ki je bil uveden v petih državah članicah schengenskega območja. Pri tem ugotavlja, da nadzor na notranjih mejah v Avstriji, Nemčiji, na Danskem, Švedskem in Norveškem ostaja omejen in sorazmeren. "Evropska komisija trenutno ne vidi potrebe, da bi predlagala dodatne spremembe. A naš cilj ostaja odprava nadzora na notranjih mejah in obnovitev normalnega delovanja schengenskega območja v najkrajšem možnem času," je dodal Avramopulos.
