Sveta Gora pri Gorici
Varuhi spomina o žrtvah druge svetovne vojne pri nas
Cerkev na Slovenskem Andrej Šinko
Pobuda Vseposvojitev je na Sveti Gori pred evropskim dnevom spomina na žrtve totalitarnih in avtoritarnih režimov pripravila srečanje varuhov spomina. Zbrane je med drugimi nagovoril predsednik države Borut Pahor, ki je poudaril, da je življenje prekratko, da bi sovražili. Prepričan je, da je sedanji generaciji dana priložnost, da opravi spravo.
»Slovenska družba je v zadnjih sto letih prešla tri vojne in vse to je pustilo nekatere rane, ki jih lahko samo z negovanjem nekega sožitja in strpnosti pozdravimo, da napak, ki smo jih počeli v preteklosti, ne bi ponovili in da ne bi odpustili tako kot smo Nemcem, Italijanom in Madžarom, ampak da bi odpustili tudi sami sebi,« je dejal Pahor. Slovenski predsednik je prepričan, da je sedanji generaciji dana priložnost, da opravi spravo med Slovenci in na mlajšo generacijo ne prenaša več ran iz preteklosti.
Do sprave med Slovenci je po prepričanju Pahorja mogoče priti na več načinov, tudi preko projekta, ki so ga predstavili na srečanju varuhov spomina na Sveti gori. Predstavili so e-pokopališče, ki je kot del pobude Vseposvojitev Slovencem na voljo že dve leti. »Bistvo Vseposvojitve je v tem, da vsak, ki se vključi v to pobudo, postane varuh spomina na eno izmed žrtev druge svetovne vojne. Skrb za spravo slovenskega naroda je tukaj naravnana zelo osebno,« je o projektu povedala pobudnica Romana Bider.
E-pokopališče je prvi prostor, sicer virtualen, kjer imajo vse žrtve druge svetovne vojne pri nas svoj prostor, svoj pomnik. »Pred njim se lahko ustavimo, lahko prižgemo svečko, lahko tudi kaj napišemo. To obstaja na spletu in to je nekaj novega,« je še povedala Biderjeva.
Na seznam so doslej vpisali 99.706 imen žrtev, kar je delo Inštituta za novejšo zgodovino. Seznam je na današnji prireditvi predstavila zgodovinarka Vida Deželak Barič. Na njem so zbrani podatki vseh smrtnih žrtev med prebivalstvom Slovenije med drugo svetovno vojno in neposredno po njej. Deželak Baričeva je pojasnila, da so žrtve druge svetovne vojne vpisovali na seznam od leta 1997. Največ smrti so med drugo svetovno vojno nad Slovenci zakrivili nemški okupatorji, vpisanih je več kot 31.000 njihovih žrtev, skupaj s povojnimi poboji pa je komunistična stran povzročila okrog 24.000 žrtev. Po statusu pa je bilo največ žrtev med partizanskimi borci, skupno okrog 30.000, prav toliko pa tudi med civilnim prebivalstvom.
