Kajakaš Kauzer na OI osvojil srebro
Slovenija Petra Stopar
Slovenija ima še drugo odličje na olimpijskih igrah v Rio de Janeiru. Po Tini Trstenjak, ki je kolajno najžlahtnejšega sijaja priborila v judu, je na olimpijskih brzicah srebrno kolajno osvojil kajakaš Peter Kauzer v disciplini slalom na divjih vodah.
32-letni Hrastničan je v svojem tretjem nastopu na igrah po Pekingu 2008 in Londonu 2012 osvojil tako želeno odličje. Olimpijska kolajna je edina, ki je do Ria še ni imel v svoji zbirki. Zmago v slalomu na divjih vodah si je priveslal Britanec Joseph Clarke, tretji je bil Čeh Jiri Prskavec.
To je po judoističnem zlatu Tine Trstenjak drugo slovensko odličje na igrah v Braziliji.
"O Pekingu 2008 in o Londonu 2012 sploh nisem razmišljal. Življenje teče dalje in šport je šport. Sestavljen je iz vzponov in padcev. Imel sem veliko vzponov na svetovni pokalih, evropskih in svetovnih prvenstvih. Imel sem tudi padce, posebej na olimpijskih igrah, a krivulja se je enkrat morala obrniti navzgor," je povedal nekdanji dvakratni svetovni prvak.
Delno pa pravi, mu pri uspehih zdaj pomaga tudi urejeno družinsko življenje, žena Janja in hčerka Nola, ki je prišla na svet neposredno po olimpijskih igrah v Londonu. "Ko postaneš oče, se spremenijo prioritete. Na prvem mestu je družina in da uživamo v življenju. Zanesljivo drži, da če si sproščen in če imaš ta del urejen in podporo doma, potem ni težko delati in vztrajati. Včasih je že kanček dvoma lahko v športu preveč."
Olimpijsko srebro iz Ria je vzel tudi kot osebno zmago za vrnitev po izgubljeni sezoni 2013, ko je moral na operacijo rame: "Pretežko se je bilo vrniti na ta nivo in nisem si dovolil, da bi se zdaj ukvarjal s tem, kar je bilo pred štirimi in osmimi leti. Danes je bila ta tekma zame nagrada, da sem se vrnil in lahko nastopil na svojih še tretjih igrah. Obenem pa sem medalje vesel, saj sem hčerki obljubil presenečenje iz Brazilije in obljubo sem izpolnil."
Prav poškodba je čas, ki se ga Kauzer nerad spominja, obenem pa je zaradi tega še bolj ponosen na svoj dosežek. "Ko si dober in dosegaš izide in ko vse gre kot po maslu, takrat te vsi trepljajo. Ko se poškoduješ pogosto ostaneš sam, a če se obdaš z ljudmi, ki jim zaupaš, jih imaš rad in te podpirajo, ni težko iti čez vse," še pravi tekmovalec in dodaja, da je za njegov uspeh zaslužna tudi vrsta drugih, ki so mu pomagali ob vrnitvi.
Očitna je bila tudi razlika v pristopu k igram, saj je Kauzer v preteklosti najavljal olimpijsko medaljo, tokrat ne. "Vsak športnik mora biti do sebe iskren in stati za tem, kar dela in za tem, kar je sposoben doseči. Nikoli zase nisem mislil, da sem oh in sploh. A 10 let sem v svetovnem vrhu in med najhitrejšimi. V London sem šel kot svetovni prvak in takrat nisem odhajal tja z izjavo, da bom nastopil po najboljših močeh. Če usmeriš energijo in misli v pravo smer, tudi uspeh pride. Na prejšnjih igrah se ni izšlo, zdaj pa."
Športnik, ki ga že krasijo prvi sivi lasje, sam pravi, da ima to po očetu, razmišlja tudi o tem, da bi vztrajal še štiri leta do Tokia 2020. "Že 26 let treniram ta šport. Kaj pa so še štiri leta? Vem, da prihajajo mladi, in ne trdim, da bom nastopil tam, a bom vztrajal in skušal še četrtič priti na olimpijske igre. Dokler bom užival v športu in dokler bom dosegal izide in se bom sposoben kosati z mladimi, bom vztrajal. Kajak je moja prva ljubezen in od prve ljubezni se zelo težko ločiš."
Svojo medaljo pa je na nek način poklonil tudi slovenskemu kajakaštvu, ki se je veselilo drugega odličja, prvega po letu 1996, ko je srebro na igrah v Atlanti osvojil Andraž Vehovar: "Veliko je bilo prelitega znoja."
