Trump sprejel predsedniško nominacijo. Napovedal osvojitev Bele hiše
Svet
Newyorški milijarder Donald Trump je po skoraj tednu dni govorov na nacionalni konvenciji stranke v Clevelandu sprejel predsedniško nominacijo republikancev in napovedal osvojitev Bele hiše z zmago proti demokratki Hillary Clinton. Je pa razočaral z govorom, v katerem je ponovil vse, kar je že povedal med kampanjo. S tem se je sklenila nacionalna konvencija republikanske stranke. Prihodnji ponedeljek se bo začela demokratska nacionalna konvencija v Philadelphii, kjer bo potrjena Hillary Clinton.
V Clevelandu se je odvilo še sklepno dejanje republikanske konvencije. Donald Trump je uradno sprejel nominacijo stranke za predsedniško kandidaturo in imel enega najdaljših govorov v zgodovini strankarskih konvencij. Med drugim je povedal, da ZDA zaznamujejo razpadajoče vrednote, kar želi spremeniti. »Spremenil bom zakonodajo in preoblikoval svetovno gospodarstvo. Nezakoniti priseljenci jemljejo delovna mesta ameriškim državljanom in zagrešijo številne zločine. Zgradil bom odličen mejni zid, ki bo preprečil vstop v državo.«
Napovedal je, da se bo izogibal mednarodnim sporazumom in se raje zavzemal za dvostranske sporazume. Kot je še dejal, bo v državi spet zagotovil varnost in blaginjo. ZDA bodo pod njegovim vodstvom postale boljše. »Amerika bo spet varna, poštena, politično korektna, ponosna.« Ni pozabil napasti protikandidatke Clintonove. Očital ji je pripravljenost na sprejem sirskih beguncev, in da je kriva za vzpon islamskih skrajnežev. Trumpov govor je naletel na številne kritike, tudi iz republikanskih vrst. Očitajo mu predvsem preveliko črnogledost.
Težko je napovedati, kako se bo odvil boj med obema, je za Radio Ognjišče povedal predavatelj na harvadrski univerzi dr. Klemen Jaklič.
»Vse se lahko zgodi, lahko postane predsednik Trump, lahko izgubi z veliko razliko, težko je reči. To je odvisno od več faktorjev, odvisno, kaj se bo dogajalo tudi s Clintonovo protikandidatko. Ima kar nekaj težav v zvezi z njenimi e-maili, pa tudi druge stavri. Financira jo Wallstreet, medtem ko se Trump financira sam, vsaj trdi tako. Ameriška javnost ne mara tega, da velike korporacije podpirajo kampanje. Kakor se sliši diskriminatorno, velja tudi, da ameriška javnost tradicionalno ni naklonjena ženskim kandidatkam.« Dr. Jaklič pravi, da tudi burni svetovni dogodki vplivajo na izid. »Vsakič, ko se zgodi kakšen teroristični napad, Trumpu poskoči odstotek v javnomnenjskih raziskavah. Potem pa spet niha.« Osrednje delo predsednika Obame v osmih letih je po Jakličevih besedah reforma zdravstvenega sistema. Obami je uspelo doseči univerzalnost zdravstvenih pravic, ki po pravnikovih besedah sicer ni idealna, je pa to civilizacijski preskok, ki je uspel Obamovi administraciji. »Obama bi se najbrž pohvalil še s čim. Denimo, onesposobil je Osamo bin Ladna, čeprav smo tu Evropejci bolj skeptični glede načina, kako je to izvedel. Mi ne poznamo smrtne kazni.«
V pogovoru za New York Times pa je Trump vnovič razburil s svojimi izjavami, tokrat Baltske članice Severnoatlantskega zavezništva. Dejal je, da bodo ZDA zaveznicam v Natu, če bodo te ogrožene, priskočile na pomoč šele, ko bodo te izpolnile vse obveznosti do zavezništva. Povedal je, da bodo ZDA spoštovale obstoječe dogovore le, če bodo zavezniki prenehali izkoriščati ameriško velikodušnost. Trump je dodal še, da če bo izvoljen za predsednika, ne bo pritiskal na Turčijo ali katerikoli drug avtoritaren režim zaradi izvajanja čistk ali zatiranja državljanskih svoboščin.
