Grošelj: Zavračanje prošenj za azil lahko spodbudi nasilna dejanja

Svet | 25.07.2016, 16:49 Andrej Šinko

Obramboslovec Klemen Grošelj pravi, da je v Nemčiji prišlo do napadov dveh vrst. Petkov strelski pohod je bil po njegovi oceni dejanje posameznika z duševnimi motnjami, zadnja dva napada pa sta imela znake islamskega terorizma. Grošelj pojasnjuje, da glede na pretekle dogodke v Franciji in Belgiji ni presenetljivo, da so se nemški varnostni organi na napade odzvali hitro in usklajeno. Največjo grožnjo pa vidi v nasilnih odzivih, do katerih bi lahko prišlo po zavračanju prošenj za azil.

Obramboslovec Grošelj pravi, da pri napadih z značilnostmi islamskega terorizma v Nemčiji še ni bilo zaznano, »da bi bili izvedeni v okviru neke teroristične celice«. To po njegovih besedah ne pomeni, da teh celic v Nemčiji ni, ampak da jih varnostne službe mogoče še niso odkrile. »Kot je zdaj razvidno, gre večinoma za napade posameznikov, ne pa za kompleksne napade, kakršnim smo bili priče v Parizu in Bruslju,« je pojasnil.

Že petkov strelski napad v Münchnu je pokazal, da je nemška policija dobro pripravljena na izredne dogodke, tudi v sodelovanju z Avstrijo. Grošelj pravi, da verjetno zato, ker so oblasti videle, kaj se je dogajalo v sosednjih državah, in so bile pripravljene. Po njegovih besedah sta obe državi ocenili, da tveganja za teroristične napade obstajajo tudi na njunem ozemlju, zato sta prilagodili tako usposabljanje kot delovanje svojih varnostnih sil.

Grošelj meni, da se po napadih odnos do beguncev ne bo spremenil, saj je bil vedno dvopolen, del prebivalcev je sprejem migrantov podpiral, drugi mu je nasprotoval. Pred Nemčijo je sicer velik izziv. »Ko bo vso to množico migrantov, ki so že na njenem ozemlju, začela obravnavati skozi postopke za pridobivanje azila, bo morala biti pozorna na to, kaj se bo dogajalo s temi posamezniki v trenutku, ko bo njihova prošnja za azil zavrnjena. Ker kaže, da tukaj je nek pomemben dejavnik, ki pomeni prelomnico, ko lahko posameznik zaradi okoliščin postane nasilen in predstavlja tveganje za družbo,« še pravi Grošelj, ki upa, da to ne bo vzpodbudilo razvoja terorističnih celic.