Praznujmo skupaj – praznični program Radia Ognjišče

| 25.06.2016, 08:07 Jože Bartolj

Danes je praznik. Največji in najpomembnejši državni praznik, dan državnosti, letos združen še z okroglo, srebrno obletnico. Pravi praznik slavimo v srcu, pa tudi z besedo in pesmijo. Na Radiu Ognjišče smo to storili v prazničnem, nočnem programu od 20.h do 4.40, ki so ga pripravili vsi radijski voditelji. Poslušalci ste lahko slišali veliko slovenske glasbe, domoljubnih pesmi in misli ljudi, ki so svojim življenjem in delom ponos raju pod Triglavom.

Prav tako ste lahko slišali kar nekaj ugank povezanih z našo domovino, ki jih je v program vpletel Marijan Bunič.

Najprej smo se spomnili desetdnevne vojne. Ne, nismo naštevali podatkov, ki jih lahko najdete v mnogih knjigah. Mateja Feltrin Novljan je predstavila tri osebne zgodbe: Boris je bo povedal, kako je bilo v času vojne na mejnem prehodu Ljubelj, njegov prijatelj Lado pa, kaj je doživljal na Jezerskem. Z nami je bila tudi Ana, mama letošnjega novomašnika Bernarda, ki se je rodil med desetdnevno vojno.

»Slovenci, žal, Slovenije ne poznamo dovolj. Imamo bogato kulturno dediščino, državniške tradicije pa nimamo, ker smo bili vedno del drugih sistemov.« Tako je v naslednji uri nočnega prazničnega programa dejal etnolog, zaslužni profesor dr. Janez Bogataj in dodal: »Bolj bi morali biti pozorni na tisto, kar nam leži pred domačim pragom.« Antropolog dr. Jože Ramovš pa je spodbudil k veselemu praznovanju: »Prazniki naše narodne skupnosti in slovenske kulture nam utrjujejo pripadnost. Zastava, grb, himna in ostali simboli zbujajo v nas globoka čustva. Čustva pa so moč in sila za dobro. Teh stvari ne smemo podcenjevati.« O domovini pa so skupaj z Natašo Ličen razmišljali tudi letošnji maturanti.

 

Leta 1991, v času vojne, so bili 29. junija posvečeni novomašniki. Že v dnevih pred posvečenjem so na duhovnih vajah s Svete gore nad Gorico, opazovali prelete jugoslovanskih migov nad reko Sočo. Kljub številnim barikadam, tankovske kolonam ob poteh, so vsi srečno prišli do stolnic v Kopru, Ljubljani in Mariboru, ter bili na praznik svetih Petra in Pavla posvečeni v mašnike. Na Radiu Ognjišče smo jih pred mikrofon povabili ob srebrnem državnem in mašnem jubileju. Dvanajst se jih je odzvalo našemu klicu in odlomke njihovih spominov, ki jih je pripravil Jože Bartolj, ste lahko poslušali v tretji uri prazničnega programa . Celotnim pričevanjem pa boste lahko prisluhnili še v oddajah Moja zgodba, ki bodo v nedeljskih večerih na sporedu od 3. julija naprej!

 

Jure Sešek je pred mikrofon povabil Slavka Avsenika ml. Ta je razmišljal o tem, kako je Slovenijo doživljal njegov oče Slavko Avsenik, ki je z bratom Vilkom Ovsenikom in različnimi izvrstnimi pisci besedil napisal skoraj nepregledno množico skladb, ki krepijo narodno zavest in na najlepši možen način v poslušalcih vzbujajo ljubezen do domovine. Naš sogovornik je bil tudi operni in koncertni solist, prvak ljubljanske Opere Marko Kobal, ki kljub temu, da je zapisan klasični glasbi, Verdiju in operi, nikoli ni pozabil na slovensko ljudsko in umetno pesem. S Francijem Trstenjakom pa smo se dotaknili vprašanj, ki so povezana z ustvarjalno žilico, domovino in vsem, kar povezuje oba pojma.

 

V peti uri prazničnega nočnega programa smo se ustavili ob fenomenu besede dežela, ki se je sredi osemdesetih letih, podkrepljena z odlično in premišljeno medijsko akcijo, sprva usmerjeno v promocijo slovenskih lepot in turizma, prelevila v veliko več in postala sinonim slovenske pomladi. Ozadje tega dogajanja nam je v pogovoru z Robertom Božičem predstavil eden od snovalcev, Peter Bergant. Naš naslednji gost pa je bil visokogorski kmet Klemen Matk iz Matkovega kota v Logarski dolini. Z nami je delil spomine na čas osamosvajanja naše domovine in kako je on kot mlad fant doživljal tisto hrepenenje, ustavili pa smo se tudi ob njegovih razmišljanjih o današnjem trenutku.

Blaž Lesnik pravi, da je nedvomno vsak, ki je spoznal vsaj košček slovenskih lepot in se jim pustil nagovoriti, lahko začutil, da sta njihovo bogastvo in raznolikost velika. Poleg vsega pa so lepote slovenskega sveta od prekmurskih ravnic do flišne obale ter od visokogorskih pečin do dinarsko kraških posebnosti na našem 20.273 km2 velikem območju razsute zelo radodarno. Te lepote že vse leto predstavlja v rubriki Polno prgišče lepote. Tokrat so o njih spregovorili tudi gostje. Nekaj zanimivosti o planiki nam je zaupal odličen poznavalec in naravovarstvenik dr. Peter Skoberne, Florjančičev zemljevid je predstavil vodja zemljepisnega muzeja Geografskega inštituta Antona Melika dr. Primož Gašperič, več drevesnih vrst, od katerih nekatere rastejo na skrajni meji svoje naravne razširjenosti pa poznavalec drevesnih vrst dr. Robert Brus.

 

Zatem je krmilo prevzela Mateja Subotičanec, ki je s sogovorniki razmišljala o domoljubju, domovini, pripadnosti narodu in demokraciji. Njeni gostje so bili: igralca Pavle Ravnohrib in Tone Kuntner, ki je razmišljal tudi o Ivanu Cankarju, novinarka Rosvita Pesek, ki je med drugim predstavila najpomembnejšega državnika osamosvojitve Jožeta Pučnika in pa doktorja znanosti Verena in Andrej Perko.

Matjaž Merljak, ki pokriva področje Slovencev po svetu pa je poskrbel za nadaljevanje prazničnega programa s spomini rojakov, ki jih je Svetovni slovenski kongres objavil v Zlati knjigi o osamosvojitvi Slovenije. Slovenci po svetu imajo namreč veliko zaslug, da je Slovenija danes na svetovnem zemljevidu samostojna in neodvisna država. Že po šestih mesecih od razglasitve samostojnosti nas je priznala večina svetovnih držav. To je zasluga naših rojakov. Ti so svojo domovino so od nekdaj ljubili in ji v času priprav na poti do samostojnosti trdno stali ob strani. Posamezniki in društva so se organizirali in se pri oblastnikih držav, v katerih živijo, pisno in osebno zavzeli za podporo slovenske samostojnosti, prekinitev vojne agresije na slovenskih tleh in za mednarodno priznanje mlade države.