Izšla Mladika št. 5

Slovenci po svetu | 12.07.2016, 09:26 Matjaž Merljak

V prvih julijskih dneh je zagledala luč sveta peta številka tržaškega mesečnika Mladika. Revija ima tokrat v središču 25-letnico slovenske osamosvojitve.

25-letnici slovenske osamosvojitve je posvečen uvodnik z naslovom »25 let pozneje – od naroda do države«; o osamosvojitvi piše tudi predstavnik mlajše generacije Simon Peter Leban v članku z naslovom »Enotno do cilja«, v katerem poudarja enkratnost tistega osamosvojitvenega procesa, ker je bil to eden redkih zgodovinskih trenutkov, ko je velika večina slovenskega naroda držala skupaj in z enotnostjo dosegla svoj cilj. Sledi pogovor z jezikoslovcem prof. dr. Janezom Dularjem, ki je bil v prvi 27-glavi demokratični slovenski vladi pod vodstvom Lojzeta Peterleta minister za Slovence zunaj državnih meja. Intervju zadeva Dularjeve poglede na osamosvojitveni proces, demokratizacijo, odnos do raznih nazorskih komponent v slovenski državi in v slovenski manjšini v Italiji.

Sledi razmišljanje Manice Maver o pomenu lepega govora, česar se je pred štiristo leti dobro zavedal tudi velikan angleške literature William Shakespeare.

Rubrika Antena v osrednjih straneh revije prinaša vesti iz zamejstva in zdomstva. V rubriki Prebrali so za vas so sodelovali Rozina Švent, Ciril Velkovrh in Majda Artač, pišejo pa o knjigah Cvetoči klas pelina - Slovenski begunci v Avstriji po letu 1945, Sveta brata Ciril in Metod: njuno izročilo v slovenski likovni ustvarjalnosti in Naturopatski priročnik za samopomoč.

V rubriki Pričevanja je objavljen četrti del pogovora z atomsko inženirko Devano Lavrenčič, ki ga je pripravila Erika Jazbar, ter sedmi del spominov zdomske tržaške Slovenke Mirelle Urdih, ki se spominja osnovnošolskih let v slovenskem jeziku takoj po koncu druge svetovne vojne.

V rubriki Literatura Bruna Marija Pertot piše o hruški, sledi novela »Žalovanje«, ki je prejela tretjo nagrado za prozo na 44. literarnem natečaju revije Mladika; ob 140-letnici rojstva pisatelja Ivana Cankarja je objavljen prvi del eseja Marjana Frankoviča »Cankar med nami«. Rubriko Kultura dopolnjuje članek Mojce Polone Vaupotič o mariborski secesiji. Za prosti čas in poletne dni se ponuja v branje članek Mitje Petarosa o spominski medalji na prednike, ki so umrli v prvi svetovni vojni, ki ga je izdalo slovensko numizmatično društvo Janez V. Valvasor. V Novicah Knjižnice Dušana Černeta Lučka Kremžar De Luisa piše o unikatnih publikacijah iz Argentine, ki jih hrani knjižnica.

V mladinsko prilogo Rast so pisali Nina Pahor, ki razmišlja o slovenski osamosvojitvi, Giorgia Sinigoi, ki piše o počitnicah, Gabriel Milic, ki poroča o dnevu mladinske ustvarjalnosti, ki je bil pravi kulturni dogodek v Peterlinovi dvorani na Donizettijevi ulici. V Rasti je objavljena črtica Urške Petaros »Sama moram biti«, ki je prejela 3. nagrado na literarnem natečaju SKK-MOSP 2016, poročilo Mojce Petaros o predstavi Hamlet, ki je na evropski turneji gostila tudi v Trstu, poročilo Nike Cotič o goriškem muzikalu Obuti maček ter pogovor Erike Pernarcich s čebelarjem Davidom Pericem.